Martina Ipša: “V živalskem vrtu se kot živali vedejo le ljudje”

Nekaj prostih trenutkov je izkoristila za ogled znamenitega živalskega vrta, ki je svoja vrata prvič odprl leta 1936.

"Ta znameniti beograjski živalski vrt je nastal na pobudo takratnega župana Vlada Iliča, ki je bil tudi odličen poslovnež. Pripeljal je leve, leoparde, belega in črnega medveda, volkove, pave, sove, pelikane, antilope in papagaje. Kmalu po odprtju vrta je postal priljubljeno središče zbiranja za tamkajšnje prebivalce," pripoveduje Martina. "Vrt je hitro rastel in o njegovi veličini so slišali tudi iz drugih držav. Redno so tja zahajali recimo člani kraljeve družine Karađorđevič. Med drugo svetovno vojno mu ni bilo prizaneseno in utrpel je dva bombna napada. Uničeno je bilo skoraj vse življenje vrta in seveda tudi njegova veličina. V manjšem obsegu je bil obnovljen in v takšnem obsegu je danes še vedno odprt. V bombardiranju je bilo ubitih veliko živali. Le redke so ostale in med njimi sta bila povodni konj Buca in aligator Muja, ki sta danes tudi nekakšna junaka živalskega vrta."

Zvezda vrta

"Zanimiva zgodba živalskega vrta je tudi o psički, nemški ovčarki Gabi, ki je prišla v vrt z osmimi leti. Vsak večer je spremljala paznika na obhodu in skrbela, da se ne bi v vrtu znašli kakšni nepridipravi. A usoda je očitno poskrbela za neki pripetljaj. Iz ograjene kletke je ušla mlada samička jaguarja. Prišla je vse do upravnikove hiše. Na nočnem obhodu s čuvajem je Gabi zaznala, da je samička v bližini. Obstala je in začela renčati. V sekundi se je pognala v temo, od koder se je slišal le lajež. Drug pes, ki je bil z njima, je v isti sekundi zbežal in za njim se je slišalo le cviljenje," pripoveduje zgodbo Martina.

"Čuvaj ni vedel, kaj se dogaja, zato je hitro poiskal pomoč. Iz teme se je slišalo le grozljivo bojevanje dveh živali. Ko se je živalski vrt dvignil na noge, so hitro ugotovili, da je pobegnila jaguarka, mlada temperamentna samička, polna energije. Pred jutrom so jo še poskušali vrniti v kletko, ampak jim ni uspelo. Zato so jo morali ustreliti. Gabi so našli v bližini v mlaki krvi. Te noči je neustrašno lovila jaguarko, se z njo spopadla in vztrajala do konca. Preprečila je, da bi napadla čuvaja ali preskočila ograjo vrta. Gnala jo je vse do ograjenega dela, kjer so jo nato prestregli. Sama pa se je potegnila na varno, kjer je omagala. Ampak pomoč je prišla še pravočasno. Oskrbeli so jo na veterinarski fakulteti in jo vrnili živalski vrt, kjer so vsi skrbeli za njeno okrevanje. Po dobrem mesecu dni je Gabi prvič vstala in postala prava zvezda. Ne samo živalskega vrta, ampak celega mesta. Postavili so ji tudi spomenik, ki še danes spominja na njen pogum."

Razočarana

Seveda Martina ni zagovornica tega, da se živali zapirajo v kletko. In na ogledu tega mesta je spoznala naslednje: "V živalskem vrtu se kot 'živali' vedejo le ljudje. To je več kot očitno. Moj namen ni razpravljati o tem, da ni prav, da so živali zaprte. To je jasno. Tudi razmere so me ganile do solz. Najhujši pa so bili obiskovalci. Živali za rešetkami gledajo maso nevzgojenih butljev na dveh nogah. Nenehno kričanje, trkanje po steklu in kletki jih je očitno vznemirjalo. Seveda so to počeli, ker se 'neumne živali' niso vedle, kot so si njihovi otroci zamislili. In vse za otroka, kajne? Veste, kaj je najbolj 'smešno'? Ko so odšli, so živali same prišle bližje. Čisto blizu do naju. Da naju povohajo. Začutile so mirno energijo. In ne morem pozabiti njihovega pogleda ... Morda pa je čas, da v kletke damo tudi nekaj ljudi."

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec