Televizijska voditeljica Martina Švab je nase opozorila s številnimi oddajami, ki jih je že vodila, prav tako pa jo na Štajerskem lahko srečamo kot voditeljico številnih prireditev. Martina pa ima še eno veliko strast, ki je povezana z glasbo. Po soprogu je prevzela še zelo poznan priimek Švab.
Story: Martina, nosite kar zanimiv priimek. Imate tudi vi kaj skupnega z glasbo?
Prav ste ugotovili. Maja bo eno leto, odkar nisem več Plankelj, ampak Švab. Priženila sem se v glasbeno družino in postala svakinja Blaža Švaba, sicer radijskega in televizijskega voditelja, bralci pa ga verjetno najbolj poznajo kot člana ansambla Modrijani. Sicer sem tudi sama velika ljubiteljica in poznavalka glasbe. Opravljeno imam glasbeno šolo, več let pa sem prepevala v različnih zborih. Tako da imava z glasbo kar nekaj skupnega. (smeh)
Story: Lani ste imeli čudovito in pravljično poroko. Kako je, ko zajadraš v tako popularno glasbeno družino?
Iskreno povedano, tega nikoli nisem jemala tako in nikoli nisem temu posvečala kakšne posebne pozornosti, čeprav sem dobro vedela, še preden sem spoznala Miha, kdo so Modrijani. Ko sva se spoznavala, se nisva pogovarjala o glasbenem življenju, ampak o drugih stvareh. Enako, ko sem spoznala njegovo družino.
Nikoli se ni kaj posebej govorilo o Modrijanih. Čeprav so res znani in so veliko ustvarili. Tast je njihova desna roka in pravzaprav eden izmed zaslužnih, da Modrijani sploh obstajajo. Miha jim redno pomaga pri tehniki, a so, vključno z Blažem, zelo skromna družina. Večkrat to raje pustijo ob strani, kot pa da bi obešali na velik zvon. So res prijetna družina in zelo medsebojno povezani. Tudi mene so izredno hitro sprejeli, tako da sem njihov dom brez težav sprejela za svojega. Edina razlika je, da zdaj Modrijane tudi osebno poznam in lahko vidim, koliko garaštva in dela je potrebnega za takšen uspeh, kot ga žanjejo sami, poleg tega pa, kako skromni in preprosti so kljub temu ostali.
Story: Imate pa tudi krasnega sinčka Marcela. Kakšen je in kako usklajujete vse obveznosti ob tako majhnem fantku?
Marcel bo kmalu dopolnil 18 mesecev. Je izredno živahen in nasmejan otrok. Mislim, da ima tudi on že zdaj glasbo v krvi, saj najbolj uživa, kadar posluša glasbo, zraven pa prepeva in pleše ter se tega nikoli ne naveliča. Glede na to, da imava oba z Mihom veliko obveznosti (on je redno zaposlen, jaz pa delam na različnih televizijah, vodim prireditve ter pišem diplomsko nalogo), je včasih varstvo, ker Marcel ne hodi v vrtec, kar težko usklajevati. Nekako se poskušava prilagajati in usklajevati najine urnike, večkrat pa vskočijo tudi babice in dedki, brez katerih ne bi šlo. Konec koncev, saj zato pa so, a ne? (smeh)
Story: Tudi že pred slavno poroko ste bili prepoznaven medijski obraz. Kako se je začela vaša kariera?
Moja kariera se je začela na eni izmed lokalnih televizij, kjer sem se preizkusila kot sovoditeljica televizijske oddaje in kot novinarka. Zaigrala sem tudi v kratkoigranem filmu CHAOS režiserja Alena Pavšarja in se vseskozi ukvarjala z modelingom. Potem pa se je moja pot kar nekako ustalila pred kamero in zdaj že četrto leto aktivno delam kot televizijska voditeljica. Moja pot se je začela tako, da sem se udeležila avdicije, kjer so iskali TV-voditeljico, in tam bila tudi takoj izbrana. Takrat sem to vzela pač kot priložnostno študentsko delo, ampak potem pa se kar nekako našla v tem in začela zelo uživati. Sploh ko sem se preizkušala v vodenju različnih stvari in videla, da mi nič ne predstavlja težav.
Story: Trenutno imate televizijsko oddajo. Nam zaupate kaj več?
Res je. Prvega marca je bila na TV Arena premierno predstavljena naša prva oddaja Glasbena arena. Posebni smo ravno zaradi tega, ker v naši oddaji predstavljam slovensko glasbo na splošno. Torej se ne omejujem na narodno-zabavno in zabavno ali pa na pop ter rap. Zato imam v oddaji tudi dve lestvici. Narodno-zabavno lestvico in lestvico top 9, na kateri predvajamo vse druge zvrsti. Res moramo ceniti ter spoštovati vse, kar je naše, vse, kar je torej slovensko. Smo majhna državica, ki premore res dobre glasbenike, in bi bilo škoda, če ne bi bili slišani in prepoznavni, zato želimo pri tem pomagati. Oddaja je za vse okuse. Je pa to moja prva avtorska oddaja in sem prepričana, da ne zadnja. V glavi imam namreč še kar nekaj ciljev, ki jih nameravam uresničiti.
Story: Glasbeniki se pogosto pritožujejo, da slovenski radii in televizija ne predvajajo slovenske glasbe v takšnem obsegu, kot si sami to želijo. Kaj menite o tem?
Res je in s tem se tudi strinjam. Mislim, da bi slovenski radii morali bolj podpirati slovensko glasbo. Konec koncev smo tako majhni, premoremo pa res ogromno odličnih glasbenikov in žalostno je, da je v večini na radijskih postajah predvajana tuja glasba. Večkrat od glasbenikov slišim tudi, kako malo priložnosti pravzaprav je, ko bi se lahko predstavili širši javnosti. In verjamem, da je še veliko odličnih glasbenikov, ki ne morejo prodreti na slovensko glasbeno sceno, ker so premalo slišani.
Slovenski radii bi morali sami popraviti to miselnosti, ne pa, da jim uvedba novega zakona, ki bi od njih zahteval več predvajane slovenske glasbe, predstavlja težavo in breme. Z Glasbeno areno dajemo ansamblom, skupinam in posameznikom ravno to priložnost. Da se predstavijo širši javnosti, da pokažejo, kdo so, kaj so, predstavljamo njihove videospote, zgoščenke … Jih predstavljamo na lestvicah ter s tem prispevamo k njihovi večji prepoznavnosti. Ne glede na to, ali je njihova glasba narodno-zabavno obarvana, ali je to pop zvrst, ali pa katera druga. Slovenska glasba se preveč deli in nekatere zvrsti so, ker primanjkuje priložnosti za predstavljati se in biti viden, kar malo v zatonu.
Story: Srečujemo vas tudi kot voditeljico številnih prireditev. Pa imate ob vsem tem delu še kaj časa za družino?
Povezujem pravzaprav vse, kar imam priložnost, ker v tem uživam in mi nič ne predstavlja težave. Zdaj redno vodim prireditve, ki potekajo v nakupovalnem centru Velenjka. Povezujem tudi modne revije in izbore, prireditve zaprtega tipa, različne festivale. Z veseljem se odzovem vsakemu povabilu. Zadnje čas je pomanjkanje časa res mogoče malo bolj izraženo, še posebej, ker z Mihom zaradi varstva Marcela delava deljeno. Ko on dela dopoldne, grem jaz na delo popoldne in nasprotno. Včasih mine tudi teden, ko se vidiva na dan le za kakšno urico. Večkrat se zgodi, sploh med vikendi, da naju zaradi obveznosti ni obeh, čez dan pa takrat vskočijo babice in dedki. No, so pa potem skupni trenutki toliko slajši.
