Zmagovalka šova Zvezde plešejo Natalija Gros je gledalcem pred malimi zasloni zaupala, da je plesala ob drogu, ta ples pa ji je veliko dal. Martina Vrhovnik že vrsto let skrbi za to področje ženske intime in pomaga številnim, da se spoznajo na nekoliko drugačen način. Med njimi je pomagala Nataliji Gros in jo popeljala v svet ženstvenosti plesa.
Martina že več kot 12 let spremlja razvoj plesa ob drogu. "Precej dolgo časa nazaj sem začela plesati. Ta ples sem spoznala, ko sem delala in živela v Zagrebu - med ličenjem za različne nadaljevanke," pove Martina.
"Takrat je bil ta ples velika tabu tema in vsi so ga sprejemali precej drugače. Tako ženske kot tudi moški. Ravno zato sem na začetku novico o svojem novem športu zaupala samo nekaterim ljudem. Nisem želela, da me ljudje obsojajo zaradi plesa. Slovenija takrat tega še sploh ni poznala. Vendar se časi spreminjajo. Pred šestimi leti sem ta senzualni ples pripeljala v Slovenijo in počasi začela rušiti zidove. Predvsem sem začela ozaveščati ženske, da morajo začeti negovati tisto žensko, ki jo nosijo v sebi. Ja, to potrebuje vsaka ženska. Sploh tiste, ki so razpete med vsemi obveznostmi. Kariera, otroci, družina, stres ... ko ni časa zase. Ko začne ženska funkcionirati kot robot. Ves čas ima v glavi, kaj mora storiti, posledično hiti. Prav zato je ta ples dobrodošel, da končno ustavi čas. Podari 120 minut samo sebi. Uživa v temi, ob svečkah, brez ogledala in ob prijetni glasbi. In potem jim postane to največji užitek tedna. Enostavno ga obožujejo," pove Martina.
"Prek sprostitve ženke dobijo vso to energijo, ki jo z lahkoto razdelijo med vse bližnje. In ob sebi prebudijo lepa čustva nežnosti, umirjenosti, senzualnosti in začnejo čutiti to žensko. Okolica to zelo občuti, saj postanejo tudi bolj samozavestne. Žal ženske zelo slabo poznajo svojo senzualno plat, sploh z leti. Zato je pri nas dobrodošla vsaka ženska. Tudi tista, ki odkrito prizna: Ne znam plesati, nimam ritma ... Sem premočna ali nisem več mlada. A jo osvobodimo vseh teh predsodkov. Med vadbo ne potrebujemo ogledal, ker se sicer v njem ocenjujemo in smo ves čas z mislimi tam. Cilj plesa pa je, da se vsaka ženska osredotoči nase in se prepusti svobodi gibanja. Danes ženske mojih let in starejše nimajo več možnosti plesati. Vsi pa vemo, da se s plesom sproščajo hormoni sreče! Tako se na našem plesu prepusti glasbi in val jo ponese. Takrat je srečna. Ženska, ki ni znala narediti koraka z boki ali je imela težave z mehkobo rok, se sprosti in že po nekaj tednih redne vadbe začne čutiti svoje telo. Postane umirjena, tudi zunaj plesne dvorane. Bolj samozavestna. Počuti se bolj ženstveno, morda začne celo nositi čevlje z visoko peto. Spet postane tista oseba, kot je bila morda nekoč, preden se je izgubila v življenjskem kaosu skrbi in stresa. Lahko samo rečem, da je zelo lepo videti, če se potem zunaj dvorane znova razplamti iskrica ljubezni v dolgoletnem partnerstvu."
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
