Rusinja Maryna Bilash, ki v Sloveniji živi že 20 let, je v našem prostoru pustila globok pečat na področju jezikovnega izobraževanja.
Ker pa je tudi vsestranska ustvarjalka, ima za novo leto v načrtu prvotni pedagoški poklic dopolniti z novo ustvarjalno dejavnostjo.
Ste jezikovna pedagoginja ter ustanoviteljica prevajalske pisarne in jezikovne šole Linguarus, v prostem času pa najraje ustvarjate.
Dejansko sem začela ustvarjati v prostem času, vendar zdaj to vse bolj postaja moja 'nova' profesija. Vsako novo naročilo je nova obveza, ki jo je treba vestno in v celoti izpolniti, in takrat prostega časa ni več.
Kakšno ustvarjanje vam je blizu?
Prej sem ustvarjala v izbiranju in prevajanju najlepših pravljic za založbo Linguarus, zdaj uživam v idejni zasnovi in pripravi poslovnih daril. Kuham biomarmelade iz sadja, ki zraste na našem vrtu v srednji Dalmaciji, dodajam nove okuse, preizkušam recepte in pripravljam darilne komplete. Tesno sodelujem z naročniki pri idejni zasnovi darila, prepoznavnosti njihove blagovne znamke in določitvi pravega darila za skupino strank. Ne razpolagam z velikimi količinami, moja poslovna darila sodijo k unikatnim, ročno narejenim darilom z omejeno serijo. Tudi izdelki v tehniki patchwork sodijo k unikatom. Vsak košček je unikaten. Iz tega je nastal tudi moj novi slogan 'Piece by Piece Uniqe'. Kar širok spekter različnih na videz nepovezanih področij, vendar je vsem vedno skupno to, da so v določeni ideji povezani med seboj.
Rusinje so znane po tem, da so zelo ustvarjalne in spretne, ste tudi vi doma vedno kaj ustvarjali?
Ustvarjalna sem bila od nekdaj. Kot otrok sem vedno imela največjo vrečko z oblekicami za svojo barbiko. Vse sem sešila sama. V osnovni šoli so bile moje slike izbrane za regijsko tekmovanje in tam sem dosegla drugo mesto. Tako v šoli kot tudi v družini so me pri kreativnem ustvarjanju vedno podpirali. Imela sem čudovitega profesorja za tehnično risanje in slikarstvo ter čudovito profesorico za pouk dela, kjer smo punce šivale in spoznavale stroje za šivanje ter pletenje. V šoli so nas učili, doma pa nas usmerjali, da smo obvladali te lepe veščine.
Po kom v družini pa ste podedovali ročne spretnosti? Kdo je bil najbolj ustvarjalen in od koga ste se največ naučili?
S staro mamo sva pogosto kvačkali in pletli. Naučila me je različnih vzorcev in znala sem prebrati sleherno shemo za kvačkanje. Moderno je bilo kvačkati ovratnike za šolske uniforme. Med sošolkami smo se vedno primerjale, katera ima najlepši ovratnik. Z mamo pa sva šivali. Ko sem se odločila, da si sešijem prvo poletno obleko, mi je rekla, da lahko odprem omaro in si izberem katerokoli blago. Ni ji bilo žal, da ga mogoče tudi narobe razrežem. To sem si zapomnila in mislim, da je bil to najboljši vzgojni pristop. Med študijem sem s šivanjem služila dodatni denar.
Omenili ste šivanje krpank različnih geometrijskih oblik. Po obisku tečaja izdelave krpank ste še z dvema ustvarjalkama pripravili dobrodelno razstavo. Zdi se, da imajo tudi vaši hobiji globlji smisel, da si želite tudi skozi ustvarjalnost nekako pomagati. Od kod jemljete navdih za vse to?
Sem komunikativna oseba. Idej ne držim zase, želim, da ideje živijo in najdejo svojo pot. Le s povezovanjem lahko naredimo več. Zavedam se svojih lastnostni in lastne kreativnosti, a priznam tudi prednost drugih. Če se združimo, lahko nastane veliko več kot šivanje, več kot patchwork, več kot razstava.
Vaše krpanke se prodajajo tudi v vaši spletni trgovini Darila Mediterana. V ponudbi izdelkov za dom, ki jih izdelujete, je res veliko unikatov. Poraja se mi vprašanje, kdaj sploh imate ob delu jezikovne pedagoginje čas ustvarjati?
Najraje ustvarjam, ko imam zase na voljo ves dan. Takrat se popolnoma posvetim barvam, sestavljanju, šivom, izdelku v celoti. Včasih med potekom dela spremenim načrt ali del načrta.
Kdaj pa najdete čas za šivanje, ob večerih ali šivate bolj sezonsko?
Pogosto in večinoma ustvarjam popoldne. Zdaj razporejam svoj delovnik v Linguarusu z mislijo o projektu, ki ga moram zaključiti. Poleg sestankov, dela na računalniku opravljam delo tudi doma, včasih tudi med šivanjem.
Omenili ste še prostoročno prešivanje izdelkov. Bi nam ga na kratko predstavili – kaj je zanj značilno, od kod izvira?
Ko je patchwork pripotoval v Ameriko, se je hitro razširil. Odeje, ki so jih sestavljali iz 'sendvičev' – tako pravimo izdelku, katerega zgornji del je narejen iz koščkov, potem sledi polnilo in nato podlaga –, so morali 'zafiksirati' ali prešiti. Seveda sta bila od spretnosti in domišljije šivilje odvisna dizajn in kakovost prešitega izdelka. To velja tudi zdaj. S prešivanjem izdelek dobi strukturo. Nekateri pravijo temu 3D-pogled. S prešivanjem lahko poudarimo barvni vzorec izdelka, lahko pa dizajn prešivanja določimo popolnoma neodvisno. Ime prostoročno prešivanje govori, da prešivamo prosto ročno. Tačka na stroju ne usmerja več blaga. Blago obračamo sami in rišemo s pomočjo šivanke. Pri tem nam pomagajo stroji, ki imajo vgrajene laserje in tačke za kontrolo velikosti šiva. Večina šivalnih strojev pa tega ne omogoča.
Kje ste se naučili tovrstne tehnike šivanja?
Po znanje za prostoročno prešivanje sem se odpravila v domovino, kjer sem spoznala tudi prave stroje za prešivanje. Ti zelo olajšajo delo.
Imate morda kakšen nasvet za ljudi, ki bi se tega radi naučili?
Z veseljem posredujem nekaj nasvetov za začetnike, ki bi se želeli naučiti prostoročnega prešivanja. Najprej si priskrbite čim večjo delovno površino. Preden začnete, naredite načrt prešivanja. Najprej se lotite najbolj preprostih vzorcev. Vzorec narišite na papir tolikokrat, da si ga roka zapomni. Uskladite barvo sukanca s krpanko in vedno najprej vadite na ostankih blaga ali manjših izdelkih.
Že 20 let živite v Sloveniji. Se vam zdi, da smo Slovenci ustvarjalen narod?
Ste zelo ustvarjalni narod. V zadnjih letih veliko tudi šivate. Šole, kjer se lahko naučiš šivati krpanke, so se šele začele pojavljati, vendar je to tudi odsev povpraševanja.
Kakšni pa so vaši ustvarjalni načrti za prihodnost?
Trenutno sem usmerjena zelo kratkoročno v razvoj dejavnosti na tehnično produktnem delu z uglednim in svetovno poznanim partnerjem Bernina, ki ponuja širok spekter šivalnih strojev. Med njimi so tudi zelo kakovostni stroji za prešivanje in vezenje. V letu 2019 pa bi rada odprla svoj studio in ponudila tečaje prostoročnega prešivanja. Tako bom svoj prvotni pedagoški poklic dopolnila s povsem novo ustvarjalno dejavnostjo.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: foto studio Majhenič, Boštjan Snoj
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču