Maše Medik se večina ljubiteljev slovenske glasbe spominja iz skupine Turbo Angels. Glasbo je mlada mamica zamenjala za novo vlogo, ki je posvečena prvorojenki Lanai. Maša je lansko poletje postala mamica. Njeni dnevi so posvečeni materinski vlogi, v kateri neizmerno uživa.
Po rojstvu hčerke Lanai si je oddahnila, saj pred tem ni vedela, ali bo sploh lahko postala mama. Razlog so bile ginekološke težave, ki so jo spremljale v mladosti.
"Glede na to, da sem imela v preteklosti dve operaciji na rodilih in je bila moja zanositev bolj pod vprašajem, najprej nisem mogla verjeti očem, ko sem na testu za ugotavljanje nosečnosti videla dve črtici. (smeh) Kljub temu so me v tistem trenutku oblile solze sreče in sem čutila, da je pod mojim srcem res malo bitjece. Jaz seveda ne bi bila jaz, če ne bi v tistem trenutku tekla še po en test, ki sem ga opravila naslednje jutro. Pokazal je isti rezultat. Opravila sem še dva digitalna testa, ki sta pokazala še obdobje nosečnosti. No, po štirih testih je bilo pa že kar jasno, da bom postala mamica, (smeh)" pove Maša.
V nosečnosti je bila precej zaskrbljena
Njena nosečnost pa je bila povezana tudi z manjšimi komplikacijami, ki pa so se na srečo dobro iztekle. "V nosečnosti sem bila precej zaskrbljena za svojo pupo, saj sem v drugem mesecu krvavela zaradi hematoma, ki pa je po nekaj tednih izginil. Pozneje sem krvavela še trikrat, vendar vzroka niso ugotovili. Poleg tega me je vsake toliko časa presenetila kakšna bolečina, ki je normalna spremljevalka nosečnosti, ampak hujših težav, hvala bogu, ni bilo. Sicer sem se v nosečnosti precej pripravljala na prihod prvorojenke. Mislim, da na spletu ne obstaja članek, ki ga ne bi prebrala, ravno tako forum, kjer mamice debatirajo o porodu in prvih mesecih po dojenčkovem rojstvu.
Prav tako sem gledala porode na YouTubu, da sem dobila občutek, kaj me čaka. (smeh) Ravno med gledanjem enega izmed njih mi je začela odtekati voda, hecno. Porod je potekal brez težav, rodila sem hitro, sploh za prvorojenko, bolečine so seveda bile, ampak sem imela ves čas v mislih, da bom kmalu zagledala svojo dojenčico in da moram samo pravilno dihati in pritiskati, ko bo treba. (smeh) To me je ohranjalo pri močeh, da sem svojo vlogo opravila, kot je treba. Seveda mi je bil v veliko pomoč čudovit babičar Anže Čeh, o katerem lahko govorim samo v presežnikih. Tako mirno in zbrano me je usmerjal, da sem kar vedela, da bo vse v redu. In res je bilo. (smeh)"
Mlada mamica že pol leta uživa v materinski vlogi. "Res je, dobrih šest mesecev že držim v rokah svoj največji zaklad. Mislim, da sem se v tej vlogi dobro znašla, saj se konec koncev res razvije poseben materinski čut, ki te usmerja in vodi v pravo smer. Nikoli nisem dvomila, ali počnem stvari prav, nekako sem kar čutila, da jih. Ogromno stvari sem tudi prebrala in se veliko pogovarjala z mamicami, poleg tega imam 12 let mlajšega brata in se kakšne stvari spomnim še iz časa, ko je bil on majhen, tako da ni bilo nobenih težav. Ko sva prišli iz porodnišnice, je bila pri nas dva tedna tudi moja mami, ki mi je bila v veliko pomoč, vsaj pri kuhanju in gospodinjskih opravilih, pa tudi pri Lanai, največ pa mi je pomenil občutek varnosti, da je bila tukaj." Maša si ni predstavljala, da jo bo materinstvo tako spremenilo.
"Predvsem sem se umirila"
"Mislim, da me je že nosečnost popolnoma prevzela in da sem se že takrat začela spreminjati. Predvsem sem se umirila in podzavestno so se prioritete začele spreminjati. Misli so bile ves čas pri dojenčku. Moja Lanai je cuker, najbolj nežna punčka, kar jih je. Nasmejana, pozitivna čvekica, ki mi lepša dneve. Na začetku smo sicer imeli krče, ki pa so okoli tretjega meseca izzveneli, pozneje smo vedno več spali. Po tem obdobju se je začela spreminjati, rasti, se razvijati, se zavestno smejati, prepoznavati glasove, obraze, se igrati ... zdaj se že privije k meni, kadar leživa na postelji, in se carta, me prijema za lice, se mi smeje in kar čaka na moje poljubčke, ki jih dobi malo morje. (smeh) Dnevi, ki jih preživljava, so različni, predvsem zelo hitro minejo. Sicer pa je vse odvisno od Lanainega spanja. Veliko se igrava, pojeva, pleševa, se smejiva, bereva knjigice. (smeh) Zdaj sem začela že uvajati gosto hrano, tako da Lanai pridno jé zelenjavo in mlečne kašice. Čeprav se najraje še vedno prisesa na dojko, kjer se po obroku še malo pocarta," doda Maša.
Pri vseh opravilih pa pomaga tudi Mašin partner. "Menim, da je očetova vloga v družini zelo pomembna. Oče je ravno tako pomemben starš kot mati in prav je, da ve, kaj se dogaja z njegovim otrokom, da ga zna nahraniti, previti, uspavati, se z njim igrati itd., predvsem pa ne tarnati, če se ponoči zbuja. (smeh) Moj partner vse to zna početi in vloga očeta mu je pisana na kožo."
V preteklosti si Maša ni znala predstavljati, kakšna mati bo. "No, tukaj se pojavi moja šibkost. (smeh) Nekoč sem menila, da bom stroga mama, da ne bom imela razvajenega otroka, da red mora biti. (smeh) Dokler nimaš sam otroka, ne veš. Ne moreš vedeti. Saj tudi zdaj ne vem, kakšna bom. Hčerki želim samo privzgojiti določene vrednote, jo naučiti delovnih navad, jo vzgojiti v pošteno in pridno punco, ki se bo znala postaviti zase, ko bo to potrebno, jo pripraviti na svet. Prav tako pa mi je pomembno, da se moja hčerka zaveda, da se lahko v vsakem trenutku zanese name in mi zaupa. Najbolj bi bila vesela, če bi imeli takšen odnos, kot ga imava midve z mamo. Pri vzgoji otroka je na prvem mestu to, da se vzgaja s pravilnim pristopom, brez nasilja in psihičnih frustracij."
Za Mašo pa je zelo pomembna tudi družina, ki jo lahko zagotovi svoji deklici.
"Všeč mi je pogled na veliko srečno družino. Najbolj pomembno je, da lahko poskrbiš za otroke, ki jih imaš, pa če je to eden, dva ali pet. Za otroke, ki jih imaš, si odgovoren sam, saj tudi starševstvo izbereš sam. Glavna prioriteta ti mora biti srečen in zadovoljen otrok. O drugem otroku za zdaj še ne razmišljava, saj celotno pozornost usmerjava v Lanai. Kaj bo prinesel čas, pa bomo videli."
Njen prstan je Lanai
Čeprav Maša ni poročena, meni, da družine lahko funkcionirajo tudi brez tega papirja. "Do poroke nekako nimam nekega odnosa. Pomeni mi le papir ... Mogoče zato, ker je okrog mene toliko ločenih ljudi. Zame niso družina otroci in dva človeka, ki sta se poročila zato, ker se to pač stori, če imaš otroke. Zame ima družina večjo vrednost in globlji pomen. Se pa včasih pošalim, da je moj prstan Lanai. (smeh)"
