Massimo Savić: Igranje kitare je kot vožnja s kolesom!

22. 9. 2012
Deli
Ker kitare ne igra redno, se mu je v studiu zgodilo, da so mu prsti krvaveli, saj so se mu strune dobesedno zarezale v prste.

Priljubljeni hrvaški glasbenik Massimo Savić bo 27. septembra v ljubljanskih Križankah predstavil svoj zadnji album Dodirni me slučajno, za katerega je dobil kar štiri hrvaške glasbene nagrade porin. Ker je na plošči veliko uspešnic, bo na koncertu kar nekaj novih skladb, kar nam je tudi povedal v našem pogovoru.

Duet z Zoranom Predinom je spet potrditev vajinega dolgoletnega prijateljstva, kajne? Se še nista naveličala sodelovati? (smeh)

Ne, nisva. Če lahko razložim – rad se družim z inteligentnimi ljudmi, saj takšnih ne spoznavam vsak dan. Zato se nekaterih dobrih ljudi, kot sta Arsen in Predin, držim že leta.

Kritiki so rekli, da je to vaš najzrelejši album. Se strinjate?

Vsak zadnji album je najbolj zrel album. Tako jaz gledam na to. Če ne bi mislil tako, se ne bi več ukvarjal z glasbo. Ko sem končal album Sunce se ponovo rađa, so se prav tako pojavile številne kritike, podobne tistim za album Dodirni me slučajno. Vendar pa kaže, da je album Dodirni me slučajno poln uspešnic, kar je velika sreča zame in za mojo družino, pa tudi za mojo založbo in bend, saj smo z novimi skladbami zelo osvežili koncertni material.

Zelo premišljeno izbirate vrhunske sodelavce. A kitarista pa niste našli boljšega od sebe? (smeh)

Mislim, da je moj kitarist Pipo Matošević boljši kitarist kot jaz. Vendar pa se številni ne strinjajo s tem, zato sem kupil novega Gibsona, saj na koncertih nameravam več igrati kitaro, tako kot jo igram v studiu med snemanjem albuma.

Ste pred snemanjem še posebej pridno vadili kitaro?

Ne. Nikoli je ne vadim. Potem se mi pa dobesedno uničijo blazinice prstov, saj nimam žuljev od rednega igranja, zato se mi žice kar zarežejo v prst. Ampak igranje kitare je zame kot vožnja s kolesom. To je nekaj, česar nikoli ne pozabiš.

Kaj ni težko ustvarjati glasbe, ki bi bila še boljša in bolj zrela kot vaši stari hiti, glede na to, da so celo uspešnice Doriana Graya še danes vrhunske v vsakem smislu te besede pa prav nič zastarelo ne zvenijo ...

Mi glasbeniki samo ustvarjamo glasbo in jo predstavljamo občinstvu. Ali bo neka pesem postala zimzelena uspešnica in bo trajala ali ne, tega ne vemo, o tem odloča občinstvo. Namensko ustvarjanje zimzelenih melodij ne obstaja.

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec