Matej Marković: "Naša glava je naše orožje"

22. 10. 2017 | Vir: Lady
Deli
Matej Marković: "Naša glava je naše orožje" (foto: Antley, osebni arhiv)
Antley, osebni arhiv

38 kilometrov plavanja, 1.800 kilometrov v kolesarskem sedlu in 422 kilometrov v tekaških čevljih. To je preizkušnja, imenovana Deca Triatlon, za številne ena izmed najtežjih vztrajnostnih preizkušenj. Z njo se je spopadel tudi predsednik društva Never Give Up Matej Marković, ki je poleg tega, da je premikal lastne meje, zbiral tudi sredstva za socialno ogrožene, čemur se društvo posveča že vse od ustanovitve.

Za številne je to tekma življenja – desetkratni maraton je preizkušnja, ki zaznamuje življenje in dodobra načne mentalno ter fizično formo tudi odličnih športnikov. Kljub težki preizkušnji pa se je Matej Marković odločil, da prav letos izpolni dolgoletno željo. "Sanje, ki trajajo že od leta 2006, ko sem se peljal na morje in v reviji videl članek o 10-kratnem ironmanu. Ta me je zelo fasciniral in posledica je bila, da sem začel trenirati triatlon. Takrat sem si zadal tudi cilj, da takšno tekmo enkrat tudi izpeljem," nam je zaupal Matej, ki se je z nami pogovarjal kar v času švicarske preizkušnje, ki je potekala v mestu Buchs.

Da pa zadovoljstva ob spopadanju z velikim izzivom ne bi občutil le sam, se je odločil, da preizkušnjo oplemeniti z dobrodelno noto. Vse od leta 2010 namreč društvo Never Give Up organizira športne dogodke, ki so namenjeni predvsem zbiranju sredstev in drugih potrebščin za socialno ogrožene. Med njimi sta širši javnosti najbolj poznana Ruth-in tek na Bledu in 10 krogov za 10 nasmehov. V letu 2014 in 2015 so organizirali tudi podobno ekstremen triatlon Srce Sloveniji. "Letos je bila v načrtu tretja izvedba projekta Srce Sloveniji, pa jo je zmotila udeležba na Swissultri.

Čeprav je bila prvotno to 'moja dirka'." Posledično je bila eden izmed krivcev, da je projekt Srce Sloveniji padel v vodo, zato smo se odločili, da to preizkušnjo obogatimo s tem, da poskušamo pomagati drugim. Še pred tem pa so nam nekateri donatorji obljubili, da bodo, če končam tekmo, določena sredstva prispevali v dobrodelni sklad. Brez pomoči drugih imamo tako zbranih že 1.800 evrov. Oni že vedo, kako me dodatno motivirati," v smehu pove Matej, ki se je spopadel z 38 kilometri plavanja, 1.800 kilometri kolesarjenja in 422 kilometri teka.

Čeprav se nam zdi, da bi se na takšno izkušnjo morali kar nekaj časa pripravljati, pa triatlonec posebnih priprav ni imel. "Pri rednem osemurnem delovniku, 4 otrocih in trenerstvu, ki ga opravljam popoldne, preprosto ni bilo časa za bolj načrtovane priprave. Dovolj pove podatek, da sem v celem letu prevozil 1.500 kilometrov s kolesom in preplaval 50 kilometrov, nekaj sem tudi tekel, ampak nikoli več kot 40 km.



V Švico sem prišel s svežino in z mislijo, da bom tako pomagal nekomu do boljšega jutri. To pa je tudi dokaz, da se velik del takšne tekme dogaja v glavi," pojasni predsednik društva Never Give Up. Največji izziv je bila organizacija daljših treningov pred dirko, pozabiti pa ne smemo niti na visok finančni zalogaj, ki znaša približno štiri tisoč evrov. "Veliko so mi pomagali sponzorji, brez katerih ne bi imel možnosti nastopiti, za kar se jim iz srca zahvaljujem. Večina teh sponzorjev je tudi donatorjev, tako da je vse še toliko lepše," svojo iskreno hvaležnost izrazi sicer po vseh preizkušnjah izžeti triatlonec.

Kljub izjemnemu naporu pa je prepričan, da to ni njegova zadnja preizkušnja, čeprav trenutno ne razmišlja veliko o prihodnosti. Tudi za Deca Triatlon se je namreč odločil šele pred približno pol leta. "V življenju se mi dogaja veliko stvari in težko načrtujem veliko naprej," pove navdihujoče in nadaljuje: "Malo za šalo, malo za res naj povem, da pri takšnem tempu, kot ga živim jaz, včasih prav prija, ko si 10 dni sam v vodi, na kolesu, na cesti, ko tečeš. Greš v svoj svet, poskušaš kljub navalom bolečin, ki so konstantni, nekako vztrajati. Energijo črpaš tudi od drugih tekmovalcev, ker je to res ena posebna druščina, poskušaš uživati, ker veš, da bo na koncu vse poplačano, ko boš stopil čez ciljno črto.

Pa ne zaradi medalje ali finisher majice, ampak ker veš, da si v življenju spet naredil korak naprej zase in za druge." Vsekakor si želimo, da bi še velikokrat slišali za tovrstne podvige z dobrim namenom. Za novodobne junake, ki premagujejo meje svoje vzdržljivosti zato, da bi pomagali drugim. Mateju želimo uspešno spopadanje z nadaljnjimi preizkušnjami in veliko sreče na njegovi že tako uspešni športni poti.

Nika Arsovski

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord