Matej Rogelja: "Odraščal sem z vinom!"

10. 1. 2016

Čeprav je vinarstvo v Sloveniji široko razširjena dejavnost, je tradicija skrbi za vinsko trto med mladimi prej izjema kot navada. Eno izmed izjem smo tokrat našli v idilični vasici Tomaj na Krasu, kjer smo v več sto let stari hiši spoznali 26-letnega Mateja Rogeljo, ki z očetom z velikim zanimanjem odkriva svet žlahtne kapljice.

Matej sicer prihaja iz družine z bogato vinsko tradicijo. Kot nam je povedal, se zgodba družine Rogelja začenja v letu 1640, ko se je z vipavskega konca v Tomaj preselila mladenka in si z domačinom na Krasu ustvarila dom.

"Iz njune ljubezni je zrasla naša kmetija, ki se je v zadnjih 15 letih iz vsesplošnega kmetovanja osredotočila na pridelavo vina, še zlasti terana," nam je povedal Matej, ki zdaj z očetom že nekaj let pridno skrbi za kakovost žlahtne kapljice Petelin Rogelja. Sam se od nekdaj zaveda pomena vina v kulinaričnih vodah, kot pravi, pa je s kulturnim odnosom do vina že odraščal.

"Ko odraščajoč otrok sem imel veliko srečo, da so mi starši lahko ponudili vse znanje o vinu. Z vinom sem odraščal, kakšen kozarček je vedno prijal ob kosilu, starši pa so poskrbeli tudi za to, da so mi veliko povedali o njem, da so mi predstavili trud, ki so ga vložili v pridelavo, in ga predstavili na drugačen način, kot so ga na zabavah spoznali moji vrstniki," opisuje Matej, ki je zdaj z družbo podobno mislečih v hotelu Union gostil prvi vinski festival za mlade.

"Mladi ljubitelji vina in že uveljavljeni vinarji smo se povezali pod imenom Vinski univerzum, s katerim smo mlade navdušence želeli izobraziti za vino in ga približati tistim, ki do zdaj z njim niso imeli nobenega stika. Veliko ljudi namreč ni imelo te sreče, da bi s starši okušalo vino," je še pojasnil. Kot omenjeno, ljubezen do vina že dolgo živi v njihovi družini, nad tradicijo pa se navdušujejo tudi ženske. Matejeva sestra Maruša je bila leta 2011 vinska kraljica terana in je, pravi Matej, s svojim pridnim delom v tem letu pripomogla tudi k promociji njihovega domačega vina.

"V tej smeri je aktivna tudi moja mama, v zadnjih letih pa ji pomagam predvsem s kuhanjem žganih pijač, kot so likerji in šnopsi. Prej je to sicer delala sama, vendar je postalo vsega preveč, zato sem to pred desetimi leti prevzel jaz, recepte pa mi je seveda zaupala mama," še pojasnjuje.

Pomembni koraki pri izobraževanju mladih

Mladi vinarji pa so se pri promociji kulture pitja vina povezali z že uveljavljenimi imeni na gastronomski sceni, saj so se jim v Vinskem univerzumu pridružili tudi Rado Stojanovič, sicer direktor slovenskega festivala vin, ki se z znanostjo o vinu ukvarja že več kot 20 let, in kar dva profesorja – eden izmed njiju je tudi Aleš Gačnik, ki je sodeloval pri pobudi za ustanovitev novega oddelka na Univerzi na Primorskem.

"V okviru svojega področja delovanja so zdaj namreč ustanovili gastronomski oddelek. Ideja je sicer zaživela že prej, vendar se je komaj zdaj ujela z zakonodajo in številom prijavljenih na program. Mislim, da je to pametna možnost za približanje te kulture mladim," je še dodal Matej.

O Mateju Rogelja:

  • Matej v vinogradništvu izredno uživa. Kot pravi, mu je pri delu všeč vse, od dela z zemljo do kletarskega dela in prodaje, k srcu pa mu je priraslo tudi zaradi dela v naravi in vezi, ki se je spletla med njim in očetom. "Delo si z očetom kar pravično razdeliva, je pa res, da je on večji mojster za delo v kleti, za delo z vinom. Ampak se tudi jaz iz dneva v dan več naučim, ker sem vedno zraven, ko kaj dela. Moj del pa je, da poskrbim za stranke, za ljudi. Osemdeset odstotkov vina in likerja prodamo doma in res se trudimo, da s svojimi strankami zgradimo poseben odnos, ki preraste v prijateljstvo," še dodaja.