Bil je radijski voditelj, urednik in programski direktor, pred 10 leti je dobil celo viktorja za radijsko osebnost. Potem je Matej Špehar presedlal na družbena omrežja in postal strokovnjak za Facebook. Zdaj se je lotil še posebnega projekta: iz reke je rešil star, razpadajoč WV-kombi, ki ga bo z zbranimi sredstvi prek Facebooka prenovil v potujočo pivnico. Beer Bulli, kot je kombiju ime, je postal prava zvezda, vsi, ki bodo prispevali za njegovo obnovo, pa ga bodo lahko uporabili. Matej nam je zaupal, kako se je lotil tega projekta.
Matej, od kod ideja za Beer Bulli? Za kaj natančno gre?
Ideja je prišla pred slabim letom iz Avstralije. Na Facebooku sem videl takšen kombi, legendaren Volkswagnov 'hippie van', ki je imel na boku pipe za pivo. Kombinacija, v katero sem moraš zaljubiti, najbolj seksi kombi na svetu prevaža hladno hmeljno veselje. Kdo bi se lahko temu uprl?
Odločili ste seza Adrifund. Zakaj? In še: te donacije vsi nekako zamenjujejo s tem, da nekaj daš in nimaš več, pa ni tako, mar ne?
Predvsem iz dveh razlogov, zelo praktičnih. Prva so nagrade: ker podporniki našega projekta dobijo za sodelovanje pri prenovi vrček piva ali več njih ter tudi izposojo našega Beer Bullija, smo pri njih omejeni na Slovenijo in bližnje države. Nekemu Kanadčanu bi težko dostavili nagrado, kombi za en dan, na drugi konec sveta. Drugi razlog pa je slovenska ekipa, ki skrbi za platformo Adrifund. Njihova nenehna podpora in nasveti so neprecenljivi. Pri Kickstarterju bi bili pač samo še eden od številnih projektov in prepuščeni sami sebi. In res je, kampanje ne smemo zamenjati za dobrodelne donacije, bolje rečeno, gre za naložbe, saj za vsak vloženi evro dobiš veliko nazaj. Odvisno od višine zneska: od zapisanega imena in slike na notranji steni kombija do celodnevnega najema Beer Bullija, polnega piva, za zasebno zabavo ali poslovni dogodek. Nisem človek, ki bi prosil za pomoč, hočem, da postanejo podporniki delni lastniki kombija.
In potem ste potegnili avto iz Rižane. Kako ste vedeli, da je tam? Ima ta kombi kakšno zgodbo?
Ko sem pred slabim letom na Facebooku razkril načrte za prenovo kultnega kombija v mobilno pivnico, sem dobil goro zanimivih informacij. Naj ga grem iskat v Brazilijo (tam so te kombije izdelovali še veliko let po tem, ko so jih v Nemčiji že zamenjali sodobnejši modeli), da jih mrgoli v ZDA, dobil sem tudi veliko stikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Cene teh starodobnikov, tudi če so v povsem klavrnem stanju, gredo v nebo. In potem je na Facebooku z mano vzpostavil stik ljubitelj VW-starodobnikov iz Izole ter mi povedal za lokacijo v reki Rižani. Ko sva ga šla s Tadejem (mehanik, ki bo poskrbel za njegovo prenovo) pogledat, sva se odločila, da ga potegneva iz objema rečne struge in grmovja. Če ne drugega, nam bo hvaležna narava. Ko nam je uspela reševalna akcija, sem pri lokalnih prebivalcih dobil goro zanimivih informacij o tem kombiju. Da je vozil sadje in zelenjavo na tržnico v Ljubljano, da je služil kot lopa za poljedelsko orodje, da so ga uporabljali za tarčo s pravim strelnim orožjem, da ga je poplava potegnila v rečno strugo. Ima zares pestro, skoraj 60-letno zgodovino.
Zakaj prav ta avto, morda bi bilo lažje s kakšnim bolj ohranjenim? Ste oboževalec teh VW kombijev in na splošno starodobnikov?
Ko smo ga zdignili na prikolico in pripeljali v delavnico, nisem imel srca, da bi ga odpeljali na deponijo. Kot bi mucka, ki se je utapljal v kanalizaciji, zadnji trenutek, preden bi se utopil, potegnili na suho, se s čisto premraženim in premočenim fotografirali in ga vrgli nazaj v zanesljivo smrt. Preprosto nas je tako pritegnil s svojo zgodbo, da smo se počutili dolžne, da ga, čeprav je bil tako rekoč klinično mrtev, vseeno poskusimo obuditi v življenje. Ne samo to – da ga spet vrnemo na cesto, kjer bo spet prevažal tovor. Tokrat ne vrtnin, ampak pivo. Vesel sem, da so v to našo, verjetno kar malo noro idejo, začeli verjeti tudi drugi. Sploh ne nujno samo ljubitelji starodobnikov.
Peljali ste ga že na srečanje starodobnikov in poželi uspeh, dobili celo nagrado.
Res je. Nekaj tednov po našem reševanju veterana iz Rižane se je pripravljalo največje slovensko srečanje VW-oldtimerjev, Let's bug together, na letališču v Lescah. Tadej me je prepričeval, da ga moramo nujno odpeljati pokazat. Sam sem bil zelo skeptičen, češ da naš ubožček, ki se komaj drži skupaj, ne more konkurirati vsem zloščenim, do zadnje pike prenovljenim starodobnikom, ki so prišli z vseh koncev Evrope. Ko je padla ideja, da bi ga lahko spremenili v mobilni kino, pri čemer bi v njegovo notranjost namestili velik zaslon, na katerem bi predvajali film o reševanju vojaka Bullija, pa je to dobilo povsem drugo perspektivo. Zamisel je bila totalna atrakcija, vsi gledalci (242 se jih je zvrstilo v dveh dneh) so ob ogledu filma dobili še brezplačno pivo in pokovko. Kdo bi se lahko uprl takšni filmski projekciji?! Akcijo smo potem ponovili čez 14 dni v Avstriji. Spet smo bili glavna atrakcija ob vseh bleščečih veteranih. Tako v Lescah kot na Aircooled Am Ringu smo dobili nagrado za najbolj izvirno idejo. V Avstriji sem dobil celo ponudbo, da ga kupijo za pet tisoč evrov. Takšnega, brez volana in motorja, čisto razpadlega. Nisem imel srca, ponudbo sem prijazno odklonil.
Kako teče obnova? Ga boste obnovili, tudi nadgradili?
Prejšnji teden ste ga lahko še zadnjič videli v enem kosu. Če sploh lahko temu tako rečemo. Zdaj ga bomo razkosali na več delov, v bistvu na toliko delov, iz kolikor so ga leta 1961 sestavili v tovarni. Predvidevamo, da bo več kot polovica uporabnih. Druge bomo poiskali drugje. Načrt obnove je razdelan do zadnje matice. Na srečo so bili v tistih časih avtomobili vseeno malo bolj preprosti, kot so danes, pa vendar delo ne bo preprosto, ocenjujemo, da bomo zanj porabili približno 600 delovnih ur.
Kdo ga obnavlja?
Že na začetku, ko sem še iskal veteranskega kandidata za projekt, sem se srečal s Tadejem Korošcem, možakarjem, ki je zaljubljen v oldtimerje VW. Celo več, nekoč njegov hobi je postal poklic. Specializiran je za obnovo novodobnikov. Ko sva pregledala njegovo zgodovino obnov, ki je mimogrede močno drugačna, kot nam prikazujejo bleščeči tuji televizijski šovi obnovah, me je navdušil. Tadej pravi, da za našega veterana ne bo restavracija, ampak rekonstrukcija.
Kdaj se kampanja konča? Boste avto obnovili samo z doniranimi sredstvi?
Kampanja na Adrifundu se zaključi 1. aprila. Kar lepa simbolika. Ko namreč zdaj gledam, česa smo se lotili, smo verjetno res malo nori. Stroški prenove so res visoki. Četrtino bomo zbrali prek platforme Adrifund, kjer trenutno beležimo neverjetno podporo Slovencev, četrtina gre iz mojega lastnega žepa, polovico pa bodo prispevali večji pokrovitelji.
Koliko pa bo stala prenova?
Številka je res visoka, za primerjavo: z njo bi lahko ta trenutek iz prodajnega salona odpeljali štiri nove kombije.
Ste strasten pivoljubec?
Obstaja neke vrste Facebook za pivo, gre za družabno omrežje Untappd, kjer se srečujemo pivoljubci, ocenjujemo piva, prijateljem namesto všečka pritisnemo tipko na zdravje, na tem omrežju pa beležimo tudi evidenco popitega piva. V štirih letih, odkar uporabljam Untappd, imam v statistiki zapisano, da sem poskusil že 672 različnih vrst piva. Torej sem kar pivoljub. A brez skrbi, v zdravih mejah.
Vam je kakšna pivovarna že ponudila pivo za Beer Bulli?
Bilo je že kar nekaj zanimivih ponudb, vendar se nočem vezati na nobeno posebno pivovarno, saj se s tem omeji izbor piv, ki bi jih Beer Bulli lahko točil. Moja želja pa je, da je na pipah našega kombija takšno pivo, kot si ga zaželi naročnik, torej tisti, ki bo najel kombi za svojo poroko ali rojstni dan.