Danes je priljubljeni slovenski glasbenik Matija Puž, poleg po grlenem glasu v šansonu in dalmatinskem melosu znan tudi po videzu in predirnih modrih očeh, zaradi katerih se ga drži vzdevek Blue eyes. Ne, nima leč in njegove oči so že od nekdaj takšne barve. Ni pa že od nekdaj postaven in vitek, kot je danes.
Pred desetimi leti je bil Matija namreč na pogled vse kaj drugega. Verjeli ali ne, imel je, reci in piši, kar 50 kilogramov več! Da, 50! Skupno skorajda še za dva današnja Matija zraven. Pri 175 cm višine je imel 115 kilogramov, zdaj pa se suče okrog 70. Danes seveda o tem že dolgo ni več ne duha ne sluha in le malokdo sploh ve o tem delu njegove preteklosti.
Že v otroštvu je bil bolj okrogel kot ne, a se teža zaradi živahnosti ni pretirano večala. Zares in opazno pa se je začelo s puberteto, ki je nekje v 5. razredu osnovne šole dodala svoje. Takrat seveda še ni tehtal toliko in tudi hujšati ni začel, se je pa tega resno lotil nekaj let zatem, v srednji šoli. Takrat je za svojo najstniško starost pokazal neverjetno resnost, zrelost in vztrajnost. Spoznal je namreč, da bo ne glede na vse moral za težavo in njeno odpravo poskrbeti sam.
Vojaški režim
"Če sem iskren, se drastičnega hujšanja nisem lotil zaradi zdravja, ampak videza, hehe. Le kateri srednješolec, prosim vas, bi se tega lotil zaradi zdravstvenih razlogov?!?" se odkrito spominja. Zbiral je informacije o hujšanju, debelosti, zdravi hrani. V knjigah, v nasvetih drugih ljudi in podobno. Nato pa je nekega torka, dneva se še danes spominja, začel. In vztrajal je leto in pol.
"Čeprav tako rekoč smrkavec, sem dojel, da ni možno in da se tudi ne sme tako velika odvečna teža izgubiti na hitro. Kljub neučakanosti si nisem želel nakopati drugih ali še dodatnih težav," nadaljuje. Najtežje se je bilo posloviti od dotedanje hrane. Ne le količinsko, ampak tudi glede vrste. Še težje pa je bilo, ko se je začel ukvarjati tudi s športom. Poležavanje na kavču so zamenjale steze za tek, kolo in podobno. A Matija, ki je tudi sicer odločen človek, je že takrat pokazal neverjetno voljo in vojaški režim, ki si ga je določil sam.
Piva pa ne!
"Veliko ljudi mi je takrat reklo, da sem jim za vzgled, kljub svojemu strinjanju ali nestrinjanju, s tem pa sam menim, da nisem idealen. Res je bilo potrebno veliko truda in vztrajnosti, a piva in kakšne cigarete pa za vse na svetu ne dam proč!" nadaljuje. Krizo je med hujšanjem občutil le prvi mesec, potem pa nikoli več. Bilo je peklensko, a je zmogel. "Vse je v glavi. Če tam ni 'poštimano', tudi telo šepa," meni.
Za številne je presenetljiv tudi njegov današnji odnos do debelosti. "Debeli ljudje se mi ne smilijo. Nisem sicer žaljiv ali kaj podobnega, a kljub temu. Če mi kdo potoži o teh svojih težavah, mu odvrnem, da je treba zavihati rokave. Da je vse odvisno le od človeka samega. Če ne gre za kakšno bolezen, kar je seveda nekaj povsem drugega, za to ni izgovorov."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču