Matjaž Kumelj in Alenka Godec: Druži naju podoben smisel za humor

Matjaž Kumelj in Alenka Godec: Druži naju podoben smisel za humor (foto: Ivan Bliznetsov) Ivan Bliznetsov
Vir: Story
1. 12. 2016

Spontano, sproščeno, pristno. Takšno mi ostaja v spominu jesensko popoldne v Tivolskem dvorcu, čeprav je v meni vladal kanček nemira, saj sogovornika še zdaleč nista bila 'od muh.' Eden od najperspektivnejših in najbolj pronicljivih ustvarjalcev modernega časa, Matjaž Kumelj, ter Alenka Godec, priznana vokalna mojstrica, sta v moji družbi srebala dišečo kavo in mi imela povedati toliko prijetnih anekdot.

Od njunega tesnega prijateljskega odnosa, kritik in problematike slovenske glasbene sfere do njunega še čisto svežega projekta, ki se v tem tednu že sliši na radijskih postajah ...

Story: No, pa se naš strah o slabem vremenu, ki bi nam pokvaril fotografiranje na prostem, naposled le ni uresničil. Sta sicer že v zimskem vzdušju?

Matjaž: December in božična glasba sta nekaj, kar imam zelo rad. Če bi le dopuščal čas, bi tudi letos štiriindvajsetega postavljal božično jelko, a tega zaradi dobrega razloga letos ne bo; nastopanje z Big Bandom Krško je le pika na i za tistega, ki obožuje zadnji mesec v letu.

Alenka: Ne ravno, posebej zdaj, ko se je malce otoplilo. Sem si pa že kupila plašček. (smeh) Tudi jaz nastopam z Big Bandom RTV Slovenije, s katerim bomo v decembru imeli tudi božični koncert. Vidiš, Matjaž, kako sva si podobna! Veste, on zelo paše v njihovo zgodbo. Je edinstven in ima odnos, oder mu naravnost pristaja. Malce me spominja na Michaela Bubleja, ki ga tudi sam rad posluša.

Matjaž: Vsak, ki se spozna na glasbo, ve, da je to projekt, ki ni z danes na jutri. To ni muha enodnevnica, je le prevelika stvar, da bi iz nje takoj naredil nekaj velikega. Je pa naložba za celotno kariero.

Story: Veliko ljudi se ob vama spomni na odnos med mamo in sinom. Kako komentirata take asociacije?

Matjaž: Jaz si tole razlagam nekako takole: sam imam z mamo poseben prijateljski odnos, zato se v najinem primeru povsem ujameva. Alenka je prijateljica, s katero se lahko pogovarjava o vsem. No, neko spoštovanje do staršev in nasploh starejših pa je le treba imeti. To je osnova.

Alenka: Matjaž ni le dober pevec, je simpatičen in tudi eden bolj uglajenih ter lepo vzgojenih mladeničev, ki jih poznam. Poleg vsega pa naju druži podoben smisel za humor. Neobremenjen, iskriv, in to pri meni vedno pade na plodna tla, saj se rada smejim. Je nekdo, ki ga imaš enostavno rad.  Zelo dobro se znajde v tem novodobnem medijskem svetu. Še preden sem imela priložnost spoznati njegovo mamo, se mi je dopadel način, s katerim je pripovedoval o njej. To mi je všeč pri moških in Matjaž me je prijetno presenetil. Glede spoštovanja velja tudi obratno - ne glede na to, da je mlajši, z vsakim se pogovarjam na enakovrednem nivoju in ne razmišljam o letih. Ni mi samoumevno, da mlajšega človeka tikam. Tako sem vzgojena. O Matjažu pred sodelovanjem nisem imela ustvarjenega nekega mnenja, vendar sem hitro začutila, da je 'fajn' človek, s katerim imam veliko skupnega.

Story: Med ustvarjanjem uspešnih skupnih projektov - Matjaževa skladba Kemija in muzikal Mamma Mia! - sta vendarle že naletela na usklajevanje različnih mnenj drug drugega. Se spajajo z lahkoto ali obstajajo trenutki, ko se sporečeta?

Alenka: Ah, do tega pa še nisva prišla ... No, tu se pa vidi, da ni moj sin. (smeh)

Story: Alenka, omenili ste, da je v vajinem odnosu veliko skupnih točk. Lahko morda izpostavite kakšno? Velika starostna razlika je le občutljiv dejavnik pri ustvarjanju, ali se motim?

Alenka: Poudarjam, da je med nama le takšna razlika, da je za ljudi, ki ne poznajo najinega odnosa, treba paziti, je pa res, da sem skozi Matjaževo pomoč in videnje do dueta pristopila zelo neobremenjeno. Saj pravijo, da glasba nima meja, verjetno tudi let ne. Če ti je nekaj všeč, ti je pač všeč. Začela sva s humorjem, ki je zame pomemben člen v medsebojnih odnosih. Če v šali rečem, o, kako sem luštna, s tem ne mislim, da sem sama sebi tako zelo všeč, ampak želim pozitivno energijo prenašati na druge.

Matjaž: O tvojem humorju raje drugič. (smeh) Zaradi predstav (Mamma Mia!, op. a.) smo toliko skupaj, da se ob tako odprtem nivoju komunikacije včasih le zamislim, ali sem kaj preveč rekel ali postal nespoštljiv. Ni vse samoumevno. Pozornost - tako kritike kot pohvale - je treba konstantno negovati, saj če tega ni, se odnosi začnejo krhati.

Story: Matjaž, navajeni smo, da vaše delo niza uspehe. Kakšno težo in kaj prinaša sodelovanje - z vidika znanja in nasvetov - z glasbenico takšnega kova?

Matjaž: Zelo spoštujem ljudi, ki so na svojem področju naredili ogromno in so hkrati sposobni najti lepo besedo za nekoga, željnega takšne poti. Večkrat sem razmišljal o duetu, vendar se nikoli nisem obremenjeval s tem, kdaj in s kom bo prišel na vrsto. Alenkino zgodbo, pevsko kariero poznam in vem, koliko si upa. Ni le navadna 'popevkarica,' upa si izstopiti iz svojih okvirjev in prav zato sem imel občutek, da bo malce drugačna, a hkrati radijsko sprejemljiva pesem nekaj svežega.

Story: Po drugi strani pa vi, Alenka, ne morete skriti 30-letne glasbene poti, v ustvarjalno okolje katere prinaša duet veliko mero svežine. Za Matjaža imate zagotovo 'na zalogi' kakšen nasvet ali dva - morda tudi kakšno grajo občasno?

Alenka: Presenetljivo dobro razumeva drug drugega. Absolutno pa sem že v letih, ko v neka glasbena sodelovanja brez tiste 'dodane vrednosti,' človeškega dejavnika niti slučajno ne bi šla. Morda imam več odrskih izkušenj in nabor izvajalcev, s katerimi sem ustvarjala ... Za 'mašinerijo,' ki poganja glasbo, pa je Matjaž bolj v toku s časom. Večina stvari, ki jih počnem zdaj, nekdaj niso bila pomembna. Zapel si pesem, dal kakšen intervju in tukaj se je zgodba končala. Po po tej plati je on veliko bolj organiziran in tukaj pride v ospredje njegova mladost. Velikokrat se pošalim, da bi bil lahko moj menedžer.

Story: Težava tiči v tem, da ste ob poplavi tujih avtorjev domači glasbeniki primorani sami skrbeti za to, da glasba pride do poslušalcev.

Matjaž: Naj bo to v glasbi ali modnem svetu, zlahka nekomu predlagaš, poveš, ga prosiš za nasvet ali medijsko podporo - ker to potrebujemo mi in vi - in to ni problem, če za stvarjo stojiš in veš, da je dobra. V tujini tega ne poznajo - če nimaš agenta, ne moreš storiti ničesar. In tako je prav.

Alenka: Razmere pri nas niso idealne. Velik problem izhaja iz tega, da glasbenikov in pevcev ne spoštujejo. Jaz sicer imam založbo, ki stoji za mano, a v neki drugi državi bi bil izid najine pesmi senzacija ... Založbe bi se morale grebsti za to.

Story: Kako na situacijo gledate z vašega vidika?

Alenka: Saj ne, da bi v nekem trenutku želela vreči puško v koruzo, ampak človek se vpraša, ali do zdaj res nisem nič naredila in pokazala? Sebe nimam za nekaj posebnega, vem pa, da imam neki dar, ki ga nekdo drug nima. Že našo najstarejšo gardo pevcev in pevk bi morali slaviti, imeti oddajo za njih ... Praktično obstajajo le še resničnostni šovi, in dokler bomo udeležencem teh posvečali toliko pozornosti, lahko mi zaman pojemo, kolikor hočemo. Za menoj je veliko priredb slovenskih zimzelenih in spoštujem avtorje le teh, ki jih na nobenem koncertu ne pozabim omeniti.

Story: Novica o vajinem sodelovanju je v javnost sicer pricurljala šele pred kratkim. Se je ideja rodila že ob prvem vajinem srečanju?

Alenka: Veš, kdaj si dobil idejo? Srečala sva se v nakupovalnem centru, še v času oddaje Znan obraz ima svoj glas. Po prvi oddaji, ko sem bila prav prijetno presenečena nad teboj, sem te pohvalila, čeprav se takrat še nisva dobro poznala. No, na dan z besedo o duetu pa je prišel v času Mamme Mie.

Matjaž: To je ta domačnost. Ona je neobremenjena, ker ve, kaj zmore, in mislim, da sem ji zelo podoben. Trudim se stvari narediti do te mere, da ko se ozrem nazaj, vem, da sem izpolnil svoja pričakovanja. No, zdaj smo že čisto skrenili. (smeh) Skratka, vesel sem, da imam priložnost sodelovati z vrhunskim vokalistom, kot je Alenka.

Alenka: Ima okus (smeh). In je zelo priden v vseh pogledih. Verjetno ima tudi doma vse pospravljeno (smeh).

Story: Pa imate?

Matjaž: Sem organiziran. Ne moti me nered v primeru ostalih prioritet, ki jih je treba narediti do konca, a tudi to mora biti 'porihtano,' ko je čas za to. To pride z leti, kot tudi spoznanje, da je prva prioriteta zmožnost, da se znam sprostiti. Zame je to hišni kino.

Story: Cilji in ambicije so. Kaj pa želje po zastopanju naših barv na Evroviziji?

Alenka: Evrovizija je izziv za Matjaža, in kadarkoli bo zraven, bom zanj držala pesti in navijala. Sama pa sem Emo že nekaj časa nazaj pospravila med spomine.

Matjaž: Želim si Eme, ampak ne zdaj. Zakaj bi rinil z glavo skozi zid in moral doseči vse v enem letu?

Story: No, Matjaž, za vami je lepo število projektov, tudi modnih, skozi katera ste pokazali svoje sposobnosti. Vas je kdaj zamikala še kakšna druga branža?

Matjaž: Morda novinarstvo. Bi bil pa zagotovo skregan z vsemi - ker veliko vem in poznam nemalo ljudi, pa ne, da bi bilo kaj šokantnega. Saj smo vsi ljudje.

Alenka: Ja, včasih sem bila, potem spet ne, pa vendar sem bila na neki način vedno prisotna. V ustvarjalnem smislu. Morda ne v 'cajtengih,' ker nisem ravno trač material. Lahko si je ustvariti sliko o nekom, ki ga ne poznaš, ne smeš mu pa soditi. Jaz vedno javno hvalim. No, se zgodi, da kaj skritiziram, a nikoli glasbenih kolegov in kolegic. To bi bilo nepravično, čeprav se to množično počne - tega pač ne maram, ne maram komentarjev neznancev, takšnih, brez imena.

Story: Slovenci smo zelo kritičen narod.

Alenka: Ne vem, ali smo upravičeno. Sama sem najbolje odpela takrat, ko sem v občinstvu opazila kakšno glasbeno kolegico ali legendarnega avtorja svoje popevke. Vem, da moram narediti še bolje. Saj se vedno trudiš, da je dobro, ampak kritiko je v nastopu treba obrniti sebi v prid, da te ne zadržuje ali bremeni. Matjaž je čeden in prav zato se mi zdi, da ga ne tako pri ženskem, bolj pri moškem delu gledajo z rezervo, kot češ, ah, saj ne more dobro peti. Veliko jih je presenečenih, da v resnici ni tako.

Story: Ali bi razkrila ozadje skupne pesmi, katere besedilo kar malce požgečka poslušalce?

Matjaž: Z malo fantazije je besedilo povsem drugačno za nekoga, ki naju ne pozna. Morda tudi malo ljubezni .

Story: Na ljubezen vaju asociira ...

Alenka: Obstaja več vrst ljubezni. Prva je družina, zagotovo, potem pa naše vezi. Glasbeniki v medčloveških odnosih čutimo veliko ljubezni. Neke vrste ljubezen čutim do Matjaža, ne bi mi bilo vseeno, če bi se mu zgodilo kaj žalega.

Matjaž: Zame je ljubezen odnos do sočloveka. Obožujem ljudi, brez njih ne morem. Pristnost ljubezni je že dober odnos, in ne to, da si z nekom deliš stanovanje.

Story: Ko takole klepetam z vama, občutim tako pozitivno naelektreno vzdušje, da ne dvomim o uspehu vajinega projekta. Potrjujeta, da je tesno prijateljstvo ključ za dobre ideje in pravi recept za uspeh.

Alenka: 'Matjaž je to naredil zaradi Alenkinega staža, ona pa se je spečala s ta mladim', da si podaljša »bivanje« na glasbeni sceni« bi kdo rekel. Da imaš v času, v katerem živimo ob sebi ljudi, s katerimi si na isti valovni dolžini, s katerimi dobro funkcioniraš, je pravo oljajšanje. Pomembno je dobro in pošteno delati, a prav tako pomembno se je znati sprostiti in nasmejati...

Napisala Neja Drozg
Fotografije Ivan Bliznetsov

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story48/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 48/2016

Story 48/2016, od 24. 11. 2016