Slovensko hokejsko reprezentanco jeseni čaka turnir v Belorusiji, na katerem se ji morda odpro nova vrata za pisanje slovenske olimpijske pravljice. S tribun jih bo glasno spodbujal tudi prvi mož hokejske zveze Matjaž Rakovec, čigar življenje je že vse od malih nog razpeto med hokejem in vaterpolom.
Story: Se še spomnite svojih prvih hokejskih korakov na ledu? Kaj je prispevalo k temu, da ste se iz hokeja preusmerili v vaterpolo?
Moj prvi šport je bil hokej, saj sem ga kar dve leti treniral v Kranju. Dvorane sicer nismo imeli, tako da smo trenirali kar na zaledenelih teniških igriščih. Pozimi je bilo to mogoče, poleti pa smo se nato usmerili v vaterpolo. Ker so bili pogoji pri slednjem boljši, sem se odločil, da nadaljujem z vaterpolom. Slednji ima v Kranju zelo veliko vlogo pri razvoju športa, zato smo poleti ogromno časa preživeli na bazenu. Igral sem v prvi jugoslovanski ligi, potem pa sem postal sodnik in predsednik vaterpolske zveze. Med opravljanjem funkcije predsednika uprave Triglava mi je bila ponujena funkcija predsednika hokejske zveze.
Story: Zaradi tega mesta si lahko številne tekme ogledate tudi iz prve vrste? Kako pogosto pa si derbije ogledate na malih ekranih?
V živo si ogledam številne tekme, udeležil sem se tudi svetovnega hokejskega prvenstva v Rusiji. Le redko pa se znajdem pred televizijo. Ogledam si morda pretekle tekme naših hokejistov, predvsem rad obujam spomine na Soči, saj so bili fantje resnično neverjetni.
Story: Si raje ogledate hokejsko ali vaterpolsko tekmo?
Uf, zanimivo vprašanje. Morda bi se odločil za hokej, saj mi je zelo blizu zaradi hitrosti, grobosti in moškosti. Čeprav se je na zadnjem prvenstvu v finalu lige prvakov v vaterpolu v Budimpešti mednarodna plavalna zveza nadvse potrudila in ustvarila zelo zanimiv dogodek. Ampak dogajanje v vaterpolu poteka predvsem počasneje kot v hokeju.
Story: Medtem ko spodbujate naše športnike s tribun, verjetno tudi glasno navijate?
Uf, res je, sem kar precej glasen navijač. Z navijanjem sprostim energijo in napetosti. Prevzame me navijanje, v Rusiji sem tako navijal v en glas z ruskimi navijači. Prav to je zanimivo pri hokeju, saj so navijači pomešani med seboj, praznih koridorjev med skupinami, kot se to dogaja pri nogometu, ni. Nasilja na tribunah in med navijači ni.
Story: Pred časom ste tudi sami igrali hokej. Česa vas je hokej naučil?
Tako kot pri vsakem kolektivnem športu si je tudi pri hokeju najprej treba izboriti položaj znotraj ekipe, nato pa še na tekmi sami, proti nasprotniku. Igralci, s katerimi si bil bitko za notranji položaj v moštvu, nato postanejo tvoji soigralci, s katerimi moraš združiti moči in nadvladati nasprotnika. Kljub pretepom, ki so prisotni v hokeju, na koncu led vsi zapustijo kot prijatelji. Drugo pa sta fizična pripravljenost in vzdržljivost, ki ju za hokej potrebuješ. Tako kot v življenju.
Story: Ste torej otroke usmerili v hokej ali v vaterpolo?
No, to je povsem stvar otrok, saj ni nujno, da sledijo našim stopinjam. Bistveno je, da spodbudiš otroka v šport. Moji hčerki se ukvarjata s povsem drugačnimi športi kot jaz. Starejša je malo bližje hokeju, medtem ko se je mlajša znašla v plezanju.
Story: S kom pa bi se najraje pomerili na ledu?
Morda bi najraje izzval Dejana Kontreca, s katerim pogosto sodelujeva. V svoji generaciji je izstopal s svojo igro in me navdušil. Sam sicer nisem tako dober, on pa vsako leto igra na turnirju, ki ga organizira IIHF za nekdanje hokejiste.
Story: Kdo pa je vaš favorit v slovenskem hokejskem svetu?
No, prav gotovo sem tako kot vsi ponosen na Anžeta Kopitarja. Pa tudi na druge fante. Slovenska hokejska reprezentanca je velik fenomen, saj imamo v državi le sedem hokejskih igrišč, v Srednji Evropi pa predstavljamo kar eno izmed vodilnih hokejskih sil. Resnično smo dobri! Vidi se, da v ekipi prevladuje moštveni duh, kar je vodilo pri uspehu.
Story: Na turnirju v Belorusiji, ki bo odločal o vstopnici za olimpijske igre, bo nastopil tudi Anže. Menite, da lahko Kopitar obrne jeziček na tehtnici nam v korist? Kakšna so vaša pričakovanja?
Ja, napovedi so jasne. Gremo na zmago! Upam, da bo ekipa dovolj dobro pripravljena, poleg tega pa tudi, da se nam bo pridružil Muršak. Ne gre le za enega igralca, kot je Kopitar, temveč je za uspeh pomembna celotna ekipa. Zdaj nismo več 'outsiderji' kot na Danskem, ko smo presenetili vse po vrsti. Verjamem v moštveni duh, ki je prisoten v naši reprezentanci. To smo dokazali tudi na olimpijskih igrah, ko smo navijali za vse naše športnike in dobro vzdušje med nami razširili na celotno slovensko olimpijsko odpravo. Je pa zame velik uspeh že vrnitev v elitno divizijo.
Story: Seveda, vendar se zdi, da Slovenija vsako leto niha med divizijo I in elito.
V svetu je trenutno 21 reprezentanc, ki bi lahko igrale v elitni diviziji. Če samo pogledamo zadnje prvenstvo na Poljskem, do zadnjega nismo vedeli, kdo si bo prislužil vstopnico za elito. Morda bomo po letu 2021 elitni del razširili, tako da bi lahko sodelovale tudi srednje reprezentance, ki so vedno bližje najboljšim. Ko imaš dober dan, lahko presenetiš tudi favorite!
Story: V Ligi EBEL se le s težavo kosamo z bogatejšimi avstrijskimi klubi. Je pred kratkim ustanovljena Alpska liga rešitev za domači hokej?
Slovenski klubski hokej je pred leti padel na zelo nizek nivo. Jesenice so praktično razpadle pa tudi dogajanje v Olimpiji je bilo nestanovitno. Hokejska zveza je zato morala posredovati in zdaj se stanje izboljšuje. V preteklosti je bilo vse podrejeno Ligi Ebel, Jesenicam in Olimpiji, medtem ko je zveza preostale klube nekoliko zanemarjala. Alpska liga je zato odlična priložnost tudi zanje.
Story: Številni mediji so obsojali vaše poteze, češ da navijate za Jesenice. Koliko je v tem resnice?
V mladosti sem seveda navijal za Jesenice, a ob prevzemu funkcije, kot je ta, navijaštva ni. Veliko smo pomagali Jesenicam, v zadnjem času tudi Olimpiji. Mene zanima le hokej, zato sem vesel, da nam je uspelo vrniti Jesenice. Gledalci lahko tako vnovič uživajo v tekmah.
Story: Kaj pa igralski kader na državnem prvenstvu? Kakšno je zanimanje mladih?
Ob pogovoru z drugimi zvezami ugotavljamo, da je v Sloveniji velik upad mladih športnikov V času, ko otroci postanejo samostojni, obveznosti v šoli in nova tehnologija, ki jih zaposluje, predstavljajo prednost pred športom. Zato številni dekleta in fantje potisnejo šport ob stran. Za uspehe je treba močno delati in vložiti veliko truda, nekateri pa prehitro odnehajo in se posvetijo drugim stvarem.
Napisala: Nika ArsovskiŽ
Fotografije: Goran Antley
