Naš vrhunski fotograf Matjaž Tančič niza uspeh za uspehom in mi se skupaj z njim veselimo na vsakem koraku te velike avanture. Zdi se, da je njegovo življenje prava filmska dogodivščina, saj se mu iz meseca v mesec pripeti kaj izjemnega.
Svetovnega popotnika, ki svoj motor tako obožuje, da se nanj povzpne, tudi ko v 'domačem' Pekingu temperatura pade 16 stopinj pod ničlo, je v tem letu doletela velika čast. Njegove fotografije so postale del stalne zbirke v enem najboljših muzejev sodobne fotografije na svetu!
Story: Morda sem prevelik laik, da bi razumela, a vidim, da ste se igrali tudi z gibljivimi fotografijami. Je to naslednji velik trend v fotografiji po 3D-ju? Kako se pridobi takšna fotografija?
Verjetno govorite o GIF-ih, ki so zadnje čase kar popularni in jih dosti vidimo tudi na Facebooku. Ne bi rekel, da je naslednji velik trend, ker gre za staro tehnologijo, ki je že dolgo prisotna, a je zdaj malo bolj popularna. S tem sem eksperimentiral zadnjih nekaj let in je dosti 'kul' za kakšno spletno stran, ne bo pa spremenilo naših življenj in ne bo nov trend. Naredi se pa tako, da vzameš sekvenco iz filma ali nekaj fotografij in je na 'loopu', da se nenehno ponavlja. 3D-fotografijo pa tako, da posnameš dve fotografiji za levo in desno oko in razmik med dvema kamerama (laično povedano) in razmik 6,5 cm, ker je takšna tudi povprečna razdalja med človeškimi očmi.
Story: Kakšna fotografija se vas najbolj dotakne, ko ste v vlogi opazovalca? Ste sploh lahko zgolj opazovalec?
Seveda, zelo rad obiskujem fotografske razstave, kjer tudi dobim inspiracijo in vidim, kako so se različni fotografi lotevali projektov. Lani poleti sem obiskal kar nekaj festivalov v Ameriki, Avstriji, Franciji, Sloveniji ... Najbolj se me dotaknejo zanimivi portretni projekti, odkrivanje zanimivih lokacij in ljudi ter kombinacija teh ... Težko je z nekaj besedami opisati, ampak če si malo pogledate mojo stran na Facebooku Matjaz Tancic Photography, boste naleteli na dosti povezav, ki jih delim iz različnih serij.
Story: Kar šest fotografij iz vaše serije 3DPRK bo viselo v Muzeju sodobne fotografije v Chicagu, kar je že dovolj samospevno, a vseeno nam povejte, kakšni občutki se vam porajajo ob tem?
Super občutki! Fotografije so tam že visele kot del razstave (več avtorjev) o Severni Koreji in občutek je odličen, saj gre za enega izmed največjih muzejev za fotografijo, kjer so odlični kuratorji, moja razstavljena dela pa so bila v družbi največjih fotografov, zato je bilo odlično biti del velike razstave. Po zaključku razstave se je muzej odločil dodati v svojo stalno zbirko moje fotografije, in to je res odlično, saj je tu eden od najboljših arhivov fotografij. Velika čast me je doletela in odlična referenca za naprej je.
Story: 'Viseli' boste ob boku izjemnih Ansela Adamsa, Andyja Warhola, Cartiera Bressona, Roberta Capa in drugih. Je to zadnja stopnica in glasnik, da ste eden od najboljših na svetu?
Na žalost niti slučajno ne, daleč od tega. Nočem biti pretirano skromen, a še veliko tega je treba doseči in nikoli se nočem ustaviti. Takšna zadeva je lepo potrdilo in tudi glasilo, da se trud poplača. To je pobuda za nadaljnje delo in lep dokaz, da dobro delam, ampak me še bolj prisili, da delam še bolje in še več.
Story: Če bi lahko nekoga izmed teh velikih umetnikov vprašali za nasvet, koga bi izbrali in kaj bi ga vprašali?
Za nasvet ne, bi pa z veseljem klepetal z vsakim izmed njih. Če ne drugega (malo klišejsko), ampak za Andyja Warhola, ki je živel v New Yorku v svojem Studiu41, verjamem, da bi se skupaj lahko dobro napila in dolgo v noč debatirala o vsem mogočem. Enako velja za ostale! Ne vem sicer, kakšni so bili kot osebe, ampak s takšnim delom in doživetji, kot so jih imeli oni, bi imeli marsikaj skupnega in bi se lahko z vsakim pogovarjal ure in ure.
Story: Kaj trenutno delate in kateri projekt je v nastajanju?
Februarja za mesec dni odhajam v New York, ker sem prejel umetniško rezidenco ministrstva za kulturo, tako da se bom tam lotil novega fotoprojekta z začetkov v New Yorku in nadaljevanjem na Kitajskem, potem pa, če bo šlo vse po načrtu, ga bom razširil še na Afriko. Gre za dolgoročen projekt, o katerem pa še ne bi na tej čisto začetni točki govoril preveč. Dogovarjam se za nekaj predavanj in razstave v New Yorku, tako da si želim čim več sestankov in mreženja ter kar se da izkoristiti Veliko jabolko. Dobro bo malo pobegniti iz Pekinga in videti prijatelje, ki živijo tam. Se zelo veselim.
Story: Kot fotograf ste vsestranski in res aktivni na več področjih. Katera smer je vaša največja strast? Koga najraje fotografirate?
Gre bolj za različna obdobja v življenju. Začel sem s koncerti, šel v reportaže in nato v modo, od tu pa na portrete, reportažo in umetniško fotografijo, tako da res ne manjka izkušenj. Super je, če si lahko raznovrsten in se lotiš različnih projektov. Trenutno najbolj uživam v portretni/reportažni/umetniški fotografiji, in v to tudi največ vlagam. Zagotovo najraje fotografiram ljudi, ki so večna inspiracija.
Story: Koga bi si najbolj želeli fotografirati?
Težko vprašanje. Če bi imel priložnost, bi fotografiral Jacka Nicholsona ali pa Ala Pacina. Katerega od kultnih igralcev vsekakor, ker bi se lahko kreativno lotil projekta. Vem, da bi iz teh ljudi dobil nekaj zanimivega. Pa tudi kakšno zanimivo reportažo bi delal. Veliko je tega.
Story: Že dolgo časa živite na Kitajskem. Kaj vas je tako fasciniralo, da ne morete oditi?
Kitajska je super baza za različne projekte, od tu letim naokrog. Veliko časa preživim v Sloveniji, ker brez nje ne gre. Vsaj poletja nujno preživim v Sloveniji in se rad vračam. Sicer pa je Kitajska fascinantna, ker je drugo največje gospodarstvo na svetu, ker se hitro razvija in polno je elana, energije ljudi in zelo je velika ter raznovrstna. Odkrivaš jo skozi različne projekte in ne zmanjka novih pokrajin, ljudi, jedi, običajev ... Res je nenehna inspiracija, nenehno novo učenje in spoznavanje.
Story: Nobena skrivnost ni, da izredno radi potujete in odkrivate svet. Eno izmed (meni) najbolj zanimivih potovanj, ki ste jih zabeležili na svojem družabnem profilu, je vožnja po ameriški cesti Route 66. Kakšna izkušnja je bila to? Je bilo filmsko?
Dejansko je bilo res filmsko, nisem si mislil, da bo tako. Referenc je ogromno, kamorkoli sem se peljal. Na primer, izposodil sem si motor in šel po isti poti, kjer so snemali kultni film Easy Rider, spal v hotelu, kjer so snemali No Country for Old Men. Vse naokoli te spomni na stvari, ki si jih videl v različnih filmih, tako da je bilo noro zanimivo. Na potovanju sem si vzel čas in obiskal rockabilly festival, kjer je bila odlična glasba, veliko se je plesalo, bil je odličen žar in sami odprti ljudje ter starodobniki, kot so mustang, cadillac, pontiac. Res nora izkušnja. V New Mexicu sem obiskal znan fotofestival. Fascinantna država, kjer se je snemalo veliko vesternov. Bilo je zelo zanimivo! Vsak dan nova avantura in nepozabno, upam, da se kmalu vrnem.
Story: Nazadnje pa ste obiskali Novo Zelandijo, kjer ste izkopali nekaj zlata. (smeh) Ste obogateli ali vas je obogatila nova izkušnja?
Nisem obogatel, nekaj zlata sem res našel in izpral s posebno ponvijo, vsekakor pa me je bolj obogatila izkušnja. Star zlatokopec mi je pokazal staro tehniko iskanja in izpiranja. Je pa Nova Zelandija kot velika Slovenija z raznovrstno in čudovito naravo. Ljudje so zelo radi zunaj, veliko hodijo, kolesarijo, vozijo se s čolni, kajaki. Našel sem se tam in zagotovo se bom še vrnil.
Story: Kaj delate, ko v rokah nimate fotoaparata ali pa objekta pred seboj? Vaše motoristične avanture so prav gotovo zanimive ...
Motor je postal velik del mojega življenja, in tudi zdaj, ko je zunaj minus 16 (in imaš občutek, da je minus 30), sem šel naokoli in je skoraj boleča izkušnja. Če ne bi imel petih plasti spodaj in petih, šestih zgoraj, bi bilo zelo neprijetno. Rad imam tudi vodne športe, kajak ... Koncerte, glasbo, prijatelje, hrano ... Dobro življenje, treba se je sprostiti vmes.
Story: Kako skrbite za svoje brke?
Zdaj, ko je tako mraz, me je skrbelo, da se bodo odlomili. Poskušaš jih držati stran od kapučina, sladoleda in na splošno 'penastih' zadev in jih vsake toliko skrajšati. Posebnega dela ni, zato je tudi pozimi malo daljša brada, ki pa še malo greje.
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Matjaž Tančič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
