Melinda in Andrej Škufca sta čisto res simpatična. Z ljubkim komunikacijskim šumom, saj se pogovarjata v angleščini, z nasmehi, ki si jih izmenjujeta, besedami, s katerim drug drugemu dokončujeta stavke, in celo s poljubčkom po dobro opravljenem delu na koncu intervjuja.
Spraševala sem se, ali so k temu pripomogle njune prihajajoče počitnice ali sta takšna tudi takrat, ko sta v največji gneči ...
Story: Andrej, Melinda, vaju je pa res težko ujeti. Tokrat smo vaju ujeli tik pred počitnicami. Kam se odpravljata tokrat?
Andrej: Res je, ujeli ste naju dan pred odhodom v Grčijo. Tokrat sva si vzela kar 14 dni, kar je malo več kot navadno, saj sva bila res potrebna oddiha. Obiskala bova dva različna otoka in tega se že močno veseliva.
Story: Kaj pa drugi načrti za to poletje? Že kaj vesta?
Andrej: Julija so torej na vrsti počitnice, ko pa se vrneva, se takoj odpravljava na Madžarsko, ker imava tam poletne priprave, saj organizirava petdnevni plesni kamp, na katerem bova gostila številne učitelje iz tujine in veliko parov. Veselo bo, bo pa tudi naporno. S počitnic se bova torej vrgla v 'orng' delo.
Melinda: Po počitnicah naju v največji meri čakajo treningi, tako na Madžarskem kot tudi v Sloveniji, Andrej gre v tem času še na Kitajsko ...
Andrej: Res je, na začetku avgusta grem še na Kitajsko ...
Melinda: ... ampak zaradi šova Dance Amore morava v avgustu malce dlje ostati v Ljubljani, saj bo ta mesec posvečen pripravam in treningom.
Story: Omenili ste Madžarsko. Melinda, vi prihajate od tod. So vaši obiski Madžarske sicer pogosti?
Melinda: V resnici družino vidim vsak mesec, saj sva z Andrejem res pogosto na Madžarskem. Moji starši so pred mnogo leti tam začeli plesni klub, kjer imava zdaj veliko dela, saj tudi tam učiva.
Story: Kako lepo.
Andrej: Res je, Madžarsko redno obiskujeva, vsaj enkrat mesečno, včasih tudi dvakrat. Tam učiva pare v klubu, ki so ga njeni starši ustanovili, midva pa sva ga zdaj prevzela. Torej, tudi če ne potujeva po svetu, sva velikokrat razpeta med Ljubljano in Madžarsko. Madžarska je najin drugi dom.
Story: Andrej, pa se spomnite trenutka, ko ste prvič spoznali Melindino družino?
Andrej: Ja, seveda so to lepi trenutki, je bilo pa pri meni in Melindi malce drugače, ker nisem v enem trenutku spoznal njene celotne družine. Z Melindo se poznava že več kot 20 let in tudi njene starše sem spoznal že pred veliko veliko leti. Tudi vsaj eno od njenih sester poznam že kar mnogo let in spoznanje z njeno družino zame ni bil šok. Je pa bil trenutek, ko smo bili prvič čisto vsi skupaj, ko sem jih prvič obiskal na Madžarskem, ko sva postala plesni par. To je bil ta dogodek, ni ga pa pospremila nobena posebna anekdota.
Story: In da se vrnem k počitnikovanju. Kako navadno preživljata počitnice? Aktivno ali se prepustita užitkom na plaži, ob kakšni sproščujoči glasbi, nekje na samem?
Melinda: Počitnice so pri nama namenjene izključno počitku. Sama se rada sproščam, rada berem, rada sem na plaži, na soncu, to me pomirja. Seveda me pa ne moti, če si dneve popestriva s kakšnim izletom, če greva na kakšen kratek tek, če sva aktivna. So pa počitnice najprej namenjene sproščanju in posvečanju stvarem, za katere mi med letom zmanjka časa.
Andrej: Jaz bi se tu pridružil Melindinemu mnenju. Prvih nekaj dni je brez dvoma vedno namenjenih čistemu sproščanju. To potrebujeva. Sčasoma pa se vedno zgodi tako, da že po nekaj dneh čistega počitka začnem čutiti, da bi moral nekaj početi. Nekega pravila, kako dolgo traja sproščanje, ni, ampak grem rad teč, rad naredim kakšne vaje za moč ... Ustrezajo mi različne aktivnosti.
Melinda: Pa na počitnicah malce hoditi okoli, obiskati nove kraje, raziskovati ...
Andrej: Če sva na kakšnih otokih prvič, si rada izposodiva avto in greva malo naokrog. Tudi to naju sprošča.
Story: Veliko potujeta, potovanja imata rada ... Pa bi lahko med počitniškimi spomini izbrala kakšnega, ki ima za vaju še posebno čustveno vrednost?
Melinda: Lahko spet začnem jaz?
Andrej: Seveda, ker vem, kaj boš rekla. (smeh)
Melinda: Imela sva zelo lepe in pomembne počitnice. V resnici ne tako dolgo nazaj. To so bili najini medeni tedni in seveda so bili posebni že zaradi imena. (smeh) Na medene tedne se sicer nisva odpravila takoj po poroki, pa vendar v istem letu. Bilo je lepo in razburljivo, ker sva vse načrtovala že leto dni vnaprej, in poskušala sva doživeti nekaj več, kot bi na običajnih počitnicah. Obiskala sva Sejšele, tam sva ostala nekoliko dlje, kot sicer ostaneva na počitnicah, bila sva na rajskih plažah ... Imela sva vse, kar mora par imeti na medenih tednih. (smeh)
Andrej: Verjetno imajo te počitnice res drugačno vrednost kot ostale.
Story: No, oddih je za vaju dobrodošel, vajini urniki morajo biti napolnjeni do zadnje minute. Kako naredita ločnico med službenimi obveznostmi in časom, ki ga namenjata samo sebi?
Andrej: Uf. V resnici imava tega 'kvalitetnega časa' skupaj zelo malo.
Melinda: Predvsem pa ga morava dobro načrtovati.
Andrej: Zdaj sva res zasedena. Prva polovica leta je bila zelo divja. Če pomislim, mislim, da nisem niti enkrat imel nekaj dni skupaj čisto zares prosto. Nimava nobenih običajnih nedelj, ko bi se popolnoma sprostila in pozabila na obveznosti. Ravno zato, ker veliko potujeva, tista dva ali tri dni, ki jih preživiva doma, že načrtujeva naprej, organizirava stvari ... Kar se tiče skupnega časa, je tako, kot pravi Melinda. Načrtovati ga moraš. Tudi ta čas moraš preprosto vključiti v svoj urnik, pa če se sliši še tako bizarno. Midva sva sama mojstra svojega urnika. Sama si določava, kdaj bova počela in kdaj. Včasih je sicer res, da se malce preveč 'zabukirava', in nama kdaj zmanjka časa za naju, je pa tudi res, da večino stvari delava skupaj. Nimava kakšnih večjih težav s tem. Je sicer natrpano, ampak je v redu.
Melinda: Mislim, da se morava na tem področju vseeno še malce organizirati. Ko sva tekmovala, sva bila pri tem bolj uspešna, ker sva vedela, kdaj imava tekmovanja, in sva vse zelo skrbno načrtovala. Vse od treningov do prostih dni. Zdaj pa organizirava delo, potujeva po različnih krajih, deželah. Andrej potuje v druge kraje, jaz v druge. Več stvari je, ki jih moreva popredalčkati, in mislim, da še vedno nisva našla pravega ravnotežja med dnevi, ko delava, in tistimi, ko sva popolnoma prosta.
Andrej: Se strinjam.
Story: Kako pa si razdelita delo doma? Andrej, vi prevzamete bolj moške opravke, s kakšnimi popravki, košnjo in vsem tem, Melinda, vi pa tradicionalna ženska? Ali oba počneta vse?
Melinda: (smeh)
Andrej: Midva sva tako malo doma, ampak če je treba žarnico zamenjati, jo jaz. Ali pa če kaj škripa, jaz podmažem. Mislim, da sploh nimava tradicionalnega življenja v tem smislu, da prideva domov, si skuhava kosilo in bi v najinem domu obstajala neka rutina. Pri nama je vsak dan malo drugačen. Ko sva doma ...
Melinda: ... kuhava oba. Jaz pa na primer pogosteje počistim stanovanje.
Andrej: Ampak ko tako govoriva, vidiva, da si vse bolj ali manj razdeliva. Perem jaz, pomiva ona ... ne vem. Zelo imava razdeljeno, pri nama niso 'moška' in 'ženska' dela.
Story: Kako pa najraje preživita skupne proste trenutke? Kakšne so vajine skupne strasti, poleg plesa?
Melinda: Kuhava na počitnicah.
Andrej: Res je, velikokrat kuhava skupaj, ne kuha samo eden. Rada si pomagava. Nisva človeka, da bi se ulegla in dve uri ležala na kavču in ne delala nič. Če že leživa na kavču, gledava televizijo, sicer pa imava veliko aktivnosti. Rada greva na sprehod, vedno morava nekaj početi, vedno se nama mora nekaj dogajati. Imava tudi skupno jutranjo rutino, ko se zbudiva, in skupaj narediva kakšne vaje. Ko imava dovolj časa, zjutraj rada skupaj meditirava.
Melinda: Brez dvoma so najina največja strast ples in stvari, ki so povezane z njim. Jaz se še vedno rada učim, zanimajo me spiritualne stvari, rada berem o tem in še vedno me zelo zanimajo vaje girokinesis. Rada spoznavam nove načine gibanja in mislim, da so prav gibanje, spoznavanje in odkrivanje giba moja strast.
Andrej: Oba sva tudi strastna do kvalitete življenja. Zelo se ukvarjava s tem, kako čim bolj živeti zdravo. Zdrava prehrana, zdrav način življenja v smislu aktivnosti ... Strastna sva glede tega, kaj je dobro za najini telesi in kaj ne. Ne pravim, da sva popolna, nama je pa to pomembno.
Story: Ples vaju je sicer povezal tudi v ljubezni. Pa tako na počitnicah, ob kakšnih večerjah, na kakšni terasi pogosto kdaj zaplešeta čisto tako, za užitek?
Melinda: Ne.
Andrej: Nikoli. (smeh) Ker ne hodiva na terase. (smeh) Enkrat sva šla v Ljubljani samo midva skupaj na zabavo, žurat, in to je bilo edinkrat, ko sva res tako načrtovala, da bova zunaj plesala. Če pa greva kam, kjer se dejansko pleše, ali je to kakšna salsa ali kaj podobnega, če veva, da bo tam takšna zabava, potem pa ja. Potem pa tudi čisto tako pleševa za užitek.
Story: Kdo pa koga navadno povabi na ples? Je pri vaju v slogu džentelmenov ali je kdaj tudi obratno?
Melinda: Navadno je to vedno moški, ampak v najinem primeru se zgodi tudi, da Andreja jaz povabim na ples.
Andrej: Tako je pri nama. (smeh) "Pridi, greva plesat."
Story: Sicer pa vaju verjetno po počitnicah čakajo novi treningi, saj septembra pripravljate novo predstavo Dance Amore. Povejte nam več.
Andrej: Res je. Drugi dve tretjini avgusta bosta namenjeni izključno pripravam in treningom za Dance Amore. To je predstava, ki jo je Jurij po desetih letih oživel. Imamo originalno zasedbo, le Katarine tokrat ne bo zraven, in mislim, da bo to velik dogodek. Ne samo za gledalce, ampak tudi za vse nas, saj bomo ponovno skupaj v rahlo podaljšani in spremenjeni zgodbi. Jurij je naredil lepo zgodbo, in kot zaznavam, so vsi glede tega projekta zelo resni in zagnani.
Story: Zgodba se sicer dogaja v New Yorku, in če smo prej govorili o potovanjih, sta New York skupaj že obiskala?
Andrej: Že nekajkrat. Če potuješ, je New York mesto, ki ga moraš obiskati, videti in doživeti. Ne pravim, da imava to mesto v malem palcu, daleč od tega, želim pa povedati, da dobiš zelo hitro vtis o tem, kakšno je. Da je to glavno mesto sveta, vsaj kar se tiče kulture in različnih narodnosti, da je tam posebna mešanica, posebna energija in da bi se takšne zgodbe, kot so te iz Dance Amore, zlahka dogajale v takšnem mestu, kot je New York.
Story: Dance Amore sicer ni prvi projekt, pri katerem sodelujeta, me pa zanima, ali v takšnih projektih najbolj uživata?
Melinda: Ta projekt je drugačen. Zame je to prvič, da sem na odru. To je zame nova izkušnja.
Andrej: Pa tudi zame, ker bo to prvič s tabo. Te izkušnje se veseliva. Sicer bo zahtevno in naporno, tako emocionalno kot tudi fizično, pa tudi stresno. Seveda imava izkušnje, kako delujeva v plesnem smislu na treningih, ko se pripravljava za tekmovanja in nastope, ampak je tokrat vseeno malo drugače, saj nisva sama. Vpeta sva v večjo skupino in mislim, da bo to ustvarilo posebno energijo.
Melinda: Vsi smo zelo navdušeni in že komaj čakamo.
Story: Veliko časa torej preživita na treningih. Pa doma pade še kakšna ideja, kako bi lahko kaj naredili, popravili, dodelali?
Andrej: Nekih debat doma nimava.
Melinda: Seveda jih imava. (smeh) Ko sva še plesala, sva govorila o svojem plesu, potem pa seveda tudi o delu.
Andrej: Jaz sem v tem smislu drugačen. Malce izključim, Melindi pa možgani vedno tečejo v eno in isto smer. Ko grem s treninga, grem s treninga, razmišljam o drugih stvareh. Doma sva se bolj pogovarjala o tem na njeno iniciativo.
Story: Pa sta drug drugemu največja kritika? Se velikokrat vprašata za mnenje?
Andrej: V resnici drug drugega sploh ne sprašujeva za mnenje. Ker si dajeva mnenje. (smeh)
Melinda: (smeh) Midva ne čakava na vprašanje.
Andrej: Ona mi kar pove. Na treningih sva imela kar izzive. Stvari niso vedno tekle gladko, ker sva imela vsak svoj prav. Zato je bilo včasih kar težko najti sporazum. Saj sva ga vedno našla, ampak vseeno. Mislim, da sva prej kot drug drugemu vsak sebi najboljši kritik.
Melinda: Res je.
Andrej: Beseda je lahko konj in mislim, da moraš biti zelo previden, ko rečeš nekaj. Zagotovo kdaj vidiš kaj, kar ti ni všeč, ali pa vidiš kaj, kar ti ne paše, ne moreš pa samo kritizirati. Tako ali tako sva že precej samokritična.
Story: Pa še zadnje vprašanje. Skupaj sta dosegla že veliko, pa je v prihodnosti kaj takšnega, kar si močno želita uresničiti?
Melinda: Seveda, družino.
Andrej: Želiva si družino! Upam, da bova kmalu blagoslovljena z družino. To je v bistvu stvar, ki si jo v prihodnje zelo želiva. Ki ima težo in že misel na to nama nekaj pomeni. Vse drugo so nianse. Zelo sva srečna drug z drugim, če bova imela pa še družino, bo to nadgradnja in krona tega, kar v odnosu že imava.
Melina: Z vsem, kar si rekel, se strinjam.
Andrej: To mi delaj! (smeh) Sploh me ne razume in se že z vsem strinja. (smeh)
Kaja Milanič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
