Stilistka, kostumografinja in nekdanja misica Metka Albreht je zaprisežena tekačica, saj pravi, da si vsakdanjika brez teka ne predstavlja.
Ta ji ne pomeni le poti do boljše fizične kondicije in zdravja, temveč ji napolni srce in prečisti dušo. Zato ni nič čudnega, da je na svojem seznamu maratonov odkljukala že vse kljukice, saj se je udeležila prav vseh šest največjih svetovnih preizkušenj, maratona v New Yorku, Londonu, Berlinu, Bostonu in Chicagu, nazadnje leta 2014 še tistega v Tokiu, kjer je 42-kilometrsko traso premagala v veselem pričakovanju.
Namreč, tik pred odhodom na Japonsko je izvedela, da je noseča, in ker je že oddala prijavo, se je odločila, da izziv izpelje do konca. Čeprav ni vedela, kaj naj pričakuje, se je odločno podala na pot in z mislijo, da bo, če ne bo mogla ves čas teči, del poti tudi prehodila, cilj prečkala brez večjih težav. Tako je k svoji zbirki dodala še šesto medaljo. Kot pravijo, prvega ne pozabiš nikoli in tako je tudi pri Metki. Njen prvi je bil ravno Ljubljanski maraton, ki bo 28. oktobra potekal že 23. zapored.
“Nikoli nisem marala gneče. Rada sem sama. V tišini in naravi. Če bi mi kdo pred nekaj leti rekel, da se bom preselila na ulice, ceste, v gnečo pisanih tekačev, bi mu rekla, da je nor. Prvega ne pozabiš nikoli. Bilo je bučno in noro. Že na samem startu mi je energija tekačev in gledalcev dala krila, dodatno energijo in motivacijo. Volkswagen Ljubljanski maraton je v meni spodbudil željo po še. Željo, da posežem po tistih najbolj sladkih medaljah in osvojim ulice drugih držav. Danes vem, da se lahko tudi Ljubljana kosa z njimi. Organizacijsko in z veliko udeležbo tekačev,” je svojo prvo večjo tekaško izkušnjo opisala mamica dveh otrok.
Udeležila se je tudi nedavnega dogodka pred maratonom, kjer je preizkusila predelano tekaško stezo, s katero so odprli nov pogled na tek, kjer se kemična energija, ki jo pridobimo iz hrane, pretvarja v mehansko, kot tako pa jo je mogoče pretvoriti naprej tudi v električno energijo. Po oceni izračuna, ki so ga pripravili na Institutu Jožefa Stefana, bo povprečen maratonec s svojim tekom sprostil toliko mehanske energije, da bi z njo lahko poganjal električni avtomobil kar sedem kilometrov. Polmaratonec bi ga poganjal skoraj štiri kilometre, tekač na 10 kilometrov pa slaba dva kilometra.
Seveda ob predpostavki, da bi vso to energijo teka pretvorili v električno energijo. O tem, kako težko je mehansko delo ob teku pretvoriti v električno energijo in koliko moči je za to potrebne, sta se prepričali tudi Neja Kršinar, državna prvakinja v polmaratonu, in kostumografinja, mama in maratonka Metka Albreht. Obe sta preizkusili e-stezo, ki mehansko moč tekačev pretvarja v električno. Neja je ob tem povedala, da so se domači že večkrat pošalili, da ji bodo kupili prav tako napravo, s katero bo lahko proizvajala elektriko za vso vas, ko jim bo spet zmanjkalo elektrike.
Vsak kilometer šteje
Z udeležbo na letošnjem Volkswagen 23. Ljubljanskem maratonu bodo lahko tekači prispevali energijo tudi za dobrodelni namen. Društvo Rdeči noski bo v uporabo dobilo električni avtomobil e-golf za toliko kilometrov, kolikor energije se bo sprostilo pri teku vseh udeležencev maratona oziroma za obdobje enega leta.
Volkswagnov Ljubljanski maraton velja za eno največjih tekaških prireditev, ki v središče prestolnice že več let zapored privabi več deset tisoč ljubiteljev teka. Tudi letos bo na sporedu program, ki bo vključeval Lumpi tek za najmlajše, šolski tek in FUN tek, v nedeljo pa bodo na svoj račun prišli še tekači na daljše razdalje, ki bodo letos lahko prvič energijo, ki se sprošča ob teku, tudi dobrodelno unovčili.
Osvojila najvišji vrh
Metka je zagovornica zdravega življenja, s hčerko in sinom rada preživlja proste trenutke v naravi, tja pa se radi odpravi tudi sama. Ob koncu poletja je osvojila tudi Triglav, kjer so ravno v tistem tednu Aljažev stolp prepeljali v dolino na restavriranje. “Pa sem ga dočakala. Svoj vzpon. Sam Aljaža pa ni bilo ... no, ta mičken je bil. Jaz pa srečna za znoret. Vesela, da sem brez težav prisopihala, jutri pa bom po Ljubljani hodila kot važen pav. Ne mi zameriti. (smeh)”
Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: arhiv Porche, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču