Ljubezen do vrtičkanja združuje tudi mamo in hčerko. Metka in Tina Ternjak s svojimi vrtnarskimi podvigi že tretjo sezono navdušujeta gledalce pred malimi zasloni.
Letošnjo pomlad bosta tako znova postregli s številnimi nasveti, ki so plod Metkinih 40-letnih izkušenj in Tinine strokovne plati.
Z oddajo Vrtičkanje sta postali zelo prepoznavni. Kako se soočata s tem, da vaju spremljajo številni gledalci pred malimi zasloni in ljudje na ulici?
Metka: Mislim, da prepoznavnost ni moteča. Malo več ljudi me pozdravi, vprašajo za nasvete, sprašujejo o najinih delavnicah, poprosijo za sadike ali semena ali pa se želijo le pogovarjati. Ker pa rada klepetam, to ni prav nič težko.
Tina: Res je, da naju na malih zaslonih spremlja kar veliko ljudi, in to je še dodatna motivacija, da naredimo čim boljšo oddajo. Kljub oddaji in prepoznavnosti nama je vseeno uspelo ohraniti zasebnost, če naju kdo ustavi in vpraša za nasvet, pa mu seveda z veseljem pomagava.
Tina, sami ste po duši športnica. Kako pa se znajdete med gredicami? Glede na to, da današnja mestna mladina tovrstnih opravil ne pozna?
Tina: Vrt je bil vedno del mojega življenja in mami je poskrbela za to, da sem s tem odraščala. Pozneje pa sem se odločila za izobrazbo in poklic v tej smeri. Zdi se mi, da so se ljudje v zadnjih letih precej oddaljili od narave, posledično tudi otroci. Zato sem vesela, da se zadnje čase govori malo več o tem, čedalje več ljudi ima ponovno svoje vrtičke. Veliko šol je tudi vključenih v projekt Šolski eko vrt, kjer spodbujajo in učijo otroke o lastni pridelavi hrane. Ravno pred kratkim sem se pogovarjala z učiteljico, ki mi je zaupala, s kakšnim veseljem otroci pridelujejo na šolskem vrtičku, samo če dobijo priložnost.
Metka, vi ste strastna vrtnarka že skoraj 40 let. Je kakšna stvar na tem področju, ki bi jo še radi raziskali? In glede česa ljudje največkrat iščejo nasvete?
Metka: Na našem vrtu vedno rastejo stare, tradicionalne sorte. Vsako leto znova pa posadim kaj novega – kar prinesem sama ali pa Tina z izletov in potovanj. Vedno sem odprta za nove ideje in rastline in potem se katera kar udomači pri nas doma. Ljudje največ sprašujejo, kdaj je pravi čas za setev, predvsem zdaj spomladi, o uporabi rastlin in o 'zdravih' receptih, kako uporabiti rastline v pripravi doma narejene kozmetike. Veliko pa je vprašanj, kako sploh začeti, ko se nekdo odloči imeti svojo prvo gredico.
Kako pa gledata na bio in eko izdelke, ki se množično pojavljajo na trgovskih policah? Včasih se človek vpraša, ravno ko vidi vse te količine bio in eko izdelkov, kje to vse raste, glede na to, da je tovrstnih površin precej manj ...
Metka: Imam to srečo, da precej pridelamo doma in veliko tudi vložim. Kar kupim, so vedno bio oz. eko izdelki. Velikokrat se odpravim kar na ekološke kmetije, kjer spoznam ljudi in potem jim lahko zaupam. In tako nabavim žita, ki jih sama zmeljem, ko je čas kolin, pa nabavim meso. Z možem z juga prineseva mandarine, pomaranče in limone, ki rastejo pri prijateljih. V Strunjanu nabavim domače oljčno olje in kakije. Ribe naloviva sama, v gozdu naberemo čemaž, koprive, gobe, če je le mogoče, sama pripravim jogurt .... Res je, da tudi eko najbrž ni vse eko. Preveriti je treba tudi poreklo, sama se zelo trudim, da uživamo sezonsko in čim bolj lokalno pridelano hrano.
Tina: Eko in bio hrana sta v tem trenutku zelo moderni, in nekateri kupijo kakršnokoli produkt, samo da ima oznako eko. Vseeno mislim, da je treba kupovati z glavo. Če recimo sredi zime kupite paradižnik, ki je pripeljan iz južnih držav in pobran še pred zrelostjo, zagotovo nima prav veliko koristnega za naše zdravje. Pa čeprav je po zakonu pridelan na ekološki način. Da ne omenjam niti vseh prevoženi kilometrov, da sploh pride na naše krožnike. V tem zimskem času ni prav nič narobe s kakovostno kislo repo ali zeljem iz ekološke tržnice. Naredili boste veliko več za svoje zdravje pa še podprli lokalne kmete.
Kako bi ljudi še bolj spodbudili k temu, da bi si uredili vrtove, da bi vrtnarili in vzgajali svoja semena?
Metka: Mislim, da bi zdravje moralo biti ena izmed naših največjih vrednot in s tem je še kako povezana hrana. Torej, če imate košček zemlje, balkon ali nekaj kvadratnih metrov pri znancu ali sorodniku – če je želja, se prostor vedno najde. In potem kar v akcijo – posadite zelenjavo, sadje, zelišča. Izkušnje in znanje pridejo sproti in vedno bo nekaj zraslo.
Nam lahko zaupata, kaj se bo zdaj sadilo in kako se lotiti obnove vrtov po zimskem spanju?
Metka: Jaz se bom najprej lotila urejanja zastirke pod mladimi drevesi, pa steklenjak bo treba pospraviti in pripraviti za mlade rastlinice, pregledati orodje, potem pa počasi setev kakšnih zgodnjih zelenjadnic v plastenjak. Ob toplem sončku je vedno kak izgovor, da si zunaj.
Tina: Lahko se lotite obrezovanja drevnin in grmovnic, kmalu boste lahko posadili še kakšna drevesa in grmičke, če vam je v jeseni zmanjkalo časa. Sicer pa je zdaj odličen čas, da si pripravite svoje sadike čilija, jajčevcev, paprike ... Potrebujete samo primerne posode, substrat, semena in nekaj dobre volje.
MIMA
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču