V Mestnem gledališču ljubljanskem bo uprizorjena nova gledališka kriminalna nadaljevanka Praznina spomina, ki je nastala pod avtorstvom Barbare Zemljič.
V igralskih vlogah štiridelne serije bodo tako nastopila številna zveneča gledališka imena, ki bodo od 29. marca poskrbela za veliko mero adrenalina in odstirala tančico skrivnosti nepojasnjenega izginotja. Igralka Maruša Majer bo tako stopila v čevlje kriminalistke, Lotos Vincenc Šparovec pa obsojenega morilca.
Lotos Vincenc Šparovec: Obsojeni morilec Jure
Story: Imate radi napete filme, kriminalke? Katera vam je prav posebej ljuba?
Zelo rad sem si ogledal kakšno napeto kriminalko, predvsem filme. Danes jih ne zasledim toliko. Spominjam se filmov Ko jagenjčki obmolknejo, Osumljenih 5, Sedem in seveda Hercula Poirota Agathe Christie. Tu je pa seveda ves opus A. Hitchcocka.
Story: Tokrat ste se znašli v vlogi obsojenega morilca. Kaj imate z likom v resničnem življenju skupnega?
Na srečo nimava podobne usode, kajti lik, ki ga igram, močno zaznamuje 15 let bivanja v zaporu. Ko je postal zapornik, je komaj vstopal v svet odraslih.
Story: Vam je sicer lažje odigrati like s številnimi skupnimi značilnostmi, ali so vam ljubši takšni, s katerimi nimate nič skupnega?
Igranje in igralstvo sta odstiranje posameznih karakternih značilnosti. Vse seveda temelji na domnevanju. Če pa kot igralec želim, da te domneve zaživijo, jih seveda spustim skozi Lotosa, tako da imam na koncu z likom, ki ga igram, zelo veliko skupnega.
Story: Kako oz. s čigavo pomočjo ste se preobrazili v lik Jureta?
Smo še v fazi raziskovanja situacij, v katerih se Jure znajde, in za zdaj lahko rečem le, da so pokrajine čustev izjemne.
Story: Kaj je po vašem mnenju posebnost predstave?
Za predstavo, ki je trenutno v fazi postavljanja v prostor, lahko povem le svoje slutnje. Predstava bo inovativna, sveža, napeta, hitra, skratka dobra.
Maruša Majer: Kriminalistka
Story: Kako vam je na kožo pisana vloga kriminalistke?
V ustvarjanju vloge kriminalistke Irene Novak zelo uživam, ker je ženska, ki ne odstopa od svojih načel in bi naredila vse za to, da je pravici zadoščeno. V tem je trmasta in kdaj morda zaide v slepo ulico, ampak je to ne odvrne od tega, da bi stvarem prišla do dna.
Story: Ste sicer kdaj sanjali, da bi si ustvarili kariero na tem področju?
Ne, nisem. Prav tako nisem prepričana, da bi bila v resnici dobra na tem področju. Morala bi imeti precej trdnejšo osebnostno strukturo, da bi zdržala težo zgodb, ki jih kriminalisti obravnavajo.
Story: Radi spremljate tovrstne serije? Kateri del vam je najbolj zanimiv?
Da, takšne serije sem imela od nekdaj rada. Po navadi sem pri klasičnih detektivskih serijah najbolj uživala v delu, ko se stvar razpleta in se detektivski veleum dokoplje do tega, kaj se je v resnici zgodilo. Včasih mislim, da nas te serije privlačijo zato, ker dajejo dokončne odgovore, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar nam prinaša življenje.
Story: V čem ste si s kriminalistko, ki v Praznini spomina raziskuje umor, najbolj podobni?
Morda nama je skupen deloholizem oziroma osredotočenost na delo. Pa to, da sva obe Štajerki.
Story: Kaj pa se vam zdi najbolj zanimiva plat predstave?
Zdi se mi, da je že v predlogi ustvarjen neki svet v malem, ki zelo nazorno kaže značilnosti določenega preseka družbe. V tem primeru so v tem svetu skondenzirane grozote te določene družbene skupine, a so na žalost še kako preblizu resničnosti.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije Peter Giodanil
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
