Mi2 in Dan D pred nastopom na Ritmu mladosti: "Poznamo recept za dober koncert"

Mi2 in Dan D pred nastopom na Ritmu mladosti: "Poznamo recept za dober koncert" (foto: Nina Krajnc) Nina Krajnc
Vir: Story
29. 11. 2017

Stoženska arena bo 8. decembra gostila prav posebno glasbeno poslastico, Ritem mladosti 2017. Na odru bodo ob tej priložnosti zadonele pesmi dveh nadvse priljubljenih slovenskih glasbenih skupin, Mi2 in Dan D.

Barve prve sta ob našem klepetu zastopala Jernej Dirnbek - Dimek in Tone Kregar - Tonč, novomeško zasedbo pa je predstavljal Tomislav Jovanović - Tokac. Že po nekaj začetnih besedah je bilo mogoče čutiti veliko spoštovanje med sogovorniki, ki se poznajo že več kot dve desetletji in ki jim je po njihovih besedah skupna tista prava pristna 'zajebanost'. Živeli!

Story: Ali rokerji na druge rokovske skupine v slovenskem prostoru gledate kot na konkurenco ali dosti bolj kolegialno?

Tokac: To so naši soborci! Mislim, da so se Mi2 na glasbenem področju kot rokerji dokazali, zato lahko z navdušenjem povem, da se odlično razumemo. Kakršnokoli rivalstvo bi bilo nesmiselno. Morda bi mi pred kakšnimi 20 leti šli pošteno na živce, ali pa tudi ne.

Tonč: No, jaz niti ne, Dimek pa skoraj gotovo. (smeh)

Dimek: Dejstvo je takšno. Če imaš glasbo vsaj malo rad, z veseljem prisluhneš dobri glasbi, sploh če prihaja od slovenskega benda. Mislim, da naš prostor ni tako nasičen z rokovsko glasbo, zato sem vesel vsakega 'fajn' komada in benda.

Tonč: Kar je dobro za en slovenski rokerski bend, je dobro za vso slovensko glasbeno rokovsko sceno!

Story: Tako je. Poleg tega skupaj tlakujete pot v slovenskem glasbenem prostoru.

Tonč: Res je. Naj se sliši še tako črnogledo, a zdi se mi, da je rokovska scena v slovenskem prostoru potisnjena na obrobje. Prav zato moramo še toliko bolj držati skupaj. Pred leti, ko je bil rok v našem prostoru nekoliko bolj razmahnjen, je prišlo do delitev znotraj 'plemena', zdaj pa se je vse skupaj tako zožilo, da nas tudi razlike, ki bi nas lahko ločevale, še tesneje povežejo skupaj. Verjetno pa bi mladi bendi podali drugačen odgovor. Mi vendarle prihajamo iz generacije, ki je skupaj rasla ob roku in se ob istem času prebijala na sceno.

Tokac: Mislim, da v Sloveniji rokovska scena niti ne obstaja, temveč gre bolj za bende, ki zaradi vzdržljivosti vztrajajo. Prav to jih najbolj zaznamuje. Mislim, da jih lahko preštejem na prste ene roke. Prav zato bi rad videl nove, mlade bende z enako mero vzdržljivosti in veliko željo, da tudi sami naredijo vsaj 20-letno kariero.

Story: Vaša kilometrina je zavidljiva.

Dimek: Natančno 152.600! Ravno zjutraj sem pogledal v avto. (smeh)

Story: No, v mislih sem imela malce drugačno. (smeh) Se po vseh teh letih še spominjate, kdaj so se vaše poti prvič križale?

Dimek: Dobro se spominjam tega. Bilo je v oddaji pri Mojci Mavec. Dan D so predstavljali album, tistega, ki ima na naslovni strani dekle, ki jo nekdo pretepa. Mi pa smo promovirali prvo plato. Mi smo takrat igrali Črtico, vi pa verjetno Visoko nad oblaki.

Tokac: Ne, mislim, da smo igrali Za naju punca. A takrat je bilo to? Uh, dolgo je že tega. Več kot 20 let.

Story: Ali sicer spremljate glasbene poti drug drugega?

Tokac: Ne moremo drug mimo drugega. Tistih vzdržljivih ni veliko, zato pa so toliko bolj opazni.

Story: Vendar pa je decembrski Ritem mladosti vaše prvo tesnejše povezovanje.

Tokac: Morda je prav to tista češnja na torti.

Tonč: Komaj čakamo! (smeh) Čeprav smo pred leti že gostovali na koncertih drug drugega. Dobro se poznamo. Pa vendar so bile naše poti vedno vzporedne, včasih pa se tudi malo ločijo. Prišla so obdobja, ko smo se dosti bolj intenzivno obiskovali, pa tudi takšna, ko smo se pogosto srečevali na odrih. Naše poti si tako niso kaj dosti različne.

Story: Kaj bo na odru arene Stožice največji izziv?

Tokac: Izzive bi prepustil mladim! Mislim, da se bodo v našem primeru na odru zlile predvsem izkušnje, in sicer v prekrasno simfonijo, ki bo pravi užitek za ušesa.

Dimek: Toliko smo že stari, pa še tako dobro se poznamo, da se projekta niti najmanj ne lotevamo s strahom. Prav zato se dogodka veselimo in smo ob tem polni zagona.

Tonč: Vsi skupaj dobro poznamo recept za dober koncert. Bistvo je torej, da ves bend vse od začetka do konca diha kot eno. Edina razlika na Ritmu mladosti bo ta, da bosta tokrat dve skupini dihali kot eno. Česa takšnega ne moreš doseči niti z enoletnimi vajami. Enostavno se mora zgoditi. Lahko se zgodi ali pa ne.

“Izzive bi prepustil mladim!”

Story: Kaj mislite, da vas najbolj povezuje? Katero skupno besedo bi ob tem izpostavili?

Dimek: Živeli! (smeh)

Tonč: No, mogoče tudi to, da smo dosti zajebani. V pozitivnem smislu besede. Komu uspe po 20-letni karieri skupaj stopiti na oder? Samo zajebanim. (smeh) Živeli!

Story: Kaj pa najbolj občudujete drug pri drugem?

Tokac: Meni so njihova besedila že od nekdaj všeč, saj verjamem, da se bodo vpisala v anale slovenske glasbe. To je tisto, kar je pomembno.

Tonč: Mislim, da so Dan D edini slovenski bend v tej kategoriji, o kateri smo prej govorili, ki stremi vedno k nečemu novemu in si upa iz varnega zavetrja komercialne uspešnosti koketirati s tistim, kar imenujemo umetnost.

Dimek: Verjetno prav vsi v Sloveniji dojemamo Tokca kot najboljšega slovenskega rok pevca.

Tonč: Z najlepšo brado. Sam jo nadvse občudujem, saj mi je žena ne pusti nositi. (smeh)

Story: Si dostikrat predvajate pesmi 'glasbenih' kolegov? Dimek in Tonč, kako pogosto se na radiu znajdejo pesmi Dan D? Tokac, kako pogosto pa sami posežete po glasbi Mi2?

Dimek: No, naj nas kar radijski uredniki predvajajo. (smeh) Kadar pa jih slišim, nikoli ne prestavim na drug kanal.

Tonč: Mislim, da v našem družinskem avtomobilu še ni bilo albuma, ki bi se vrtel bolj pogosto kot zadnji beli del albuma DAN D.

Tokac: Predvidevam, da je bil otrokom zelo všeč. (smeh)

Story: Imate morda za nastop v Stožicah kakšen prav poseben recept?

Tokac: Mislim, da bo naš koncert pravi gordijski vozel. Vedeli smo, da bomo morali običajni repertoar malo prilagoditi.

Dimek: Da ne boste igrali preveč zahtevnih pesmi za nas. (smeh) Igrali bomo predvsem bolj znane pesmi, saj je bistveno prav to, da se bo publika počutila kar se da najbolje. Boste pa slišali vsaj pet pesmi v izvedbi, kot je še ne poznate. Mi bomo igrali nekaj njihovih, oni pa nekaj naših. Kakšne pa bomo zaigrali tudi skupaj.

Story: Prav teh se zagotovo najbolj veselite?

Tokac: To je svojevrsten kreativni moment. Kaj se bo zgodilo, ko se bomo zlili v eni sami pesmi?

Tonč: Svojih pesmi smo že vajeni, zato bo igrati glasbo dandjevcev dosti večji izziv. Nekaj pozitivne treme bo zagotovo prisotne, adrenalina pa prav tako ne bo manjkalo.

Story: Obeta se nam torej velik žur?

Tokac: Mislim, da kaj drugega sploh ne pride v poštev!

Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Nina Krajnc

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story47/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 47/2017

Story 47/2017, od 16. 11. 2017