Miha Kavčič velja za enega izmed prepoznavnejših likov med tekmovalci tudi na letošnji Kmetiji. Če nas je na Kmetiji leta 2014 presenetil s svojo mladostno gejevsko introdukcijo homoseksualnosti v resničnostni šov na Slovenskem, se nam je v letošnji Kmetiji s svojim zrelejšim obnašanjem in milejšim pristopom toliko bolj prikupil.
Gledalci so te imeli priložnost spoznati že leta 2014, ko si prvič sodeloval v resničnostnem šovu Kmetija. Zakaj si se takrat prijavil ravno v šov Kmetija?
Na prvo Kmetijo sem se prijavil zato, ker sem v sebi čutil neko potrebo po tem in mislil, da me morda slovenski medijski prostor potrebuje. Zaradi moje drugačnosti in nenazadnje tudi zgodbe, ki jo lahko predstavim, imam tudi »jajca«, da govorim o tem in priznam, da sem gej.
Misliš, da ostali homoseksualci ne bi zbrali tega poguma, stopili pred kamero in to priznali?
Zelo pogrešam to, da je na slovenski medijski sceni veliko avtiranih gejev. Poznam veliko pevcev, manekenov in ostalih, ki so geji, a se delajo, da so strejti in se raje uvrščajo med njih. Meni gre to kar malo na živce. Zato sem imel že takrat kar neko potrebo, da bom tisti prvi gej, ki bo šel v resničnostni šov in to tudi priznal. Čeprav sicer nisem bil prvi, ker je bil pred menoj v Baru že Boris, ki je tudi gej.. Želel sem zajahati ta vagon estrade pri nas, saj sem rad vključen v umetniške projekte v povezavi z glasbo, plesom, nastopanjem … Gledalcem sem se želel predstaviti kot neki zanimivi lik, ki dejansko biva v Sloveniji. Zato sem se takrat odločil, da bom odšel v prvi resničnostni šov, ki bo takrat organiziran.
Bi raje kot na Kmetiji takrat sodeloval v katerem drugem resničnostnem šovu?
Takrat je bila kar dolga pavza med resničnostnimi šovi in zato sem se odločil, da se pač prijavim na prvega, ki pride ven. To je bila Kmetija in takrat sem tudi sam pomislil, če sem res primeren za na Kmetijo. Po svojem značaju mislim, da bi se bolje znašel v šovu Big Brother.
Zakaj ravno Big Brother?
Pri Big Brotherju namreč ljudje odločajo o odhodu tekmovalcev in glede na izkušnje, ki sem si jih uspel pridobiti tekom sodelovanja v resničnostnih šovih, mislim, da sem kar precej priljubljen in bi lahko v Big Britherju morda celo zmagal. Pri Kmetiji moraš oditi v areno in dokazati kaj si in kdo si. Mi je pa sam koncept kmetije predstavljal vodo na mlin, saj sem kot nek krhek mestni gej dokazal, da sem se proti pričakovanjem tudi na Kmetiji dokazal. Ni mi bilo problematično opravljati najrazličnejša kmečka opravila in s tem sem dokazal, da nisem neka fina mestna srajca ter si znam po potrebi tudi umazati roke.
Ob spremljanju obeh sezon Kmetije, v katerih si nastopil, je gledalec opazil opazno razliko v tvojem obnašanju znotraj šova. Nenazadnje si v prvi Kmetiji nosil petke, se oblačil … Kateri lik je tisti pravi, pristni Miha iz zunanjega sveta?
Dejstvo je, da sem bil pred štirimi leti tudi mlajši in moje razmišljanje je bilo zaradi tega drugačno. Tokrat sem malo bolj premislil o tem, kaj bom naredil. Sedaj sem želel sebe nekako »zapakirati« v bolj komercialno podobo. Vendar bi to bilo laganje samemu sebi in to ne bi bil jaz. S tem bi ponovno zgolj želel ugajati družbi. Skozi vsa ta leta mojega delovanja s preoblačenjem, sem dobil občutek, da to moje preoblačenje, ljudem resnično ni všeč. V Sloveniji nisem dobil prijetnih povratnih informacij na moje preoblačenje, nošenje petk in ostalega kar sodi poleg.
Če bi moral opredeliti kateri lik me bolje predstavlja, bi rekel, da sem nekje vmes. Lik v prvi Kmetiji je bil malo bolj divji in še ni bil preobremenjen s tem, kako bo družba odreagirala. Takrat še nisem vedel, kako me bodo obravnavali mediji. Velikokrat se je tudi marsikaj pisalo v različnih medijih, kar mi ni bilo ravno všeč. Če bi se v času svojega prvega bivanja na Kmetiji tega zavedal, bi morda marsikatero stvar vzel nazaj, saj sem kasneje opazil, kako se nekatere stvari kasneje napihnejo. Še vedno sem divji, a z leti se vseeno nekako umiriš. Na letošnji Kmetiji sem bil zaradi tega malo bolj umirjen, resen in profesionalen. Mislim, da sem neka mešanica otroka, ki je bil v meni na prvi Kmetiji in tega kar sem bil sedaj. Na prvi Kmetiji sem bil bolj sproščen, na letošnji pa bolj pazljiv.
Ali ni ravno ta pazljivost nekako ubila otroške razigranosti Miha iz prve Kmetije?
Mislim, da je družba v kateri živimo preveč politično korektna in je potrebno paziti na popolnoma vsako besedo, ki jo izrečemo. To mi je včasih kar malo tečno, saj zaradi tega marsikdo ne upa izraziti svojega mnenja in zaradi tega ljudje niso iskreni. Vse skupaj je potrebno zapakirati v celofan, da je sprejemljivo za množico, saj nihče ne želi biti linčan. Ena besedna veza te lahko stane kariere.
Glede na to, da na Kmetiji dostikrat odloča o izločitvi surova moč, bi raje videl, da bi o izločitvi na Kmetiji odločali gledalci, ki bi na podlagi videnega odločili, kdo si zasluži ostati na Kmetiji in kdo ne?
Koncept Kmetije je zastavljen tako kot je. Kmetija je licenčna oddaja in kot tekmovalec imaš vedno možnost te zadeve premisliti in se na koncu morda tudi odločiti, da ta koncept ni zate.
Sam sem Kmetijo dobro spoznal in mislim, da je to odlično sestavljen šov, ki temelji na lepih trenutkih, ki jih lahko na Kmetiji doživiš. Vključene so živali, kar je tudi zelo pozitivna zadeva, saj so me na sami Kmetiji spravljale v dobro voljo. Je pa res, da je prisotna taktika in na koncu je arena tista, ki odloča o tem, kdo bo ostal na Kmetiji. Praktično je vse na tebi. Verjetno bi bilo zame bolje, če bi lahko odločali o tem, kdo ostane na Kmetiji, gledalci. Moram povedati, da je ravno arena tista, ki je bila zame v celotnem konceptu oddaje najbolj stresna. Nisem človek, ki bi pod pritiskom dobro reagiral. Zavedam se, da arena na Kmetiji ne odloča ravno o življenju in smrti in verjetno tudi zato v areni nisem dal vse od sebe. Pomembneje mi je bilo sodelovati, se pri tem zabavati in nasmejati ljudi pred televizijskimi sprejemniki, kot zmagati.
Kakšen bi bil razplet, če bi gledalci odločali o obstoju tekmovalcev na Kmetiji?
Če bi imeli gledalci večji vpliv, bi verjetno prišel do finala ali celo zmagal. Že v prvi Kmetiji in tudi v tej sedaj bi mi dali veliko priložnosti, saj sem dokazal pridnost in delavnost.
Misliš, da bi pri tem tvoja spolna usmerjenost odigrala pomembno vlogo?
Ob spremljanju instagrama sem ugotovil, da 70% mojega občinstva predstavljajo ženske in te bi me verjetno tudi podprle. Verjetno bi bilo tudi nekaj moških, ki bi glasovali zame, saj skrajno homofobnih ljudi ni toliko, da bi prevladali. Mislim, da spolna usmerjenost ne igra vloge in bi mi bila moja spolna usmerjenost celo v plus.
Nisem neki vsiljivi gej, saj stvari predstavljam na nevsiljiv in simpatičen način. Tudi moje vodilo v življenju je, da nisem vsiljiv, ne vsiljujem ljudem svojega mišljenja in živim življenje na način, kot ga želim živeti, s tem pa ne posegam v svobodo drugih ljudi. Enako želim oziroma pričakujem tudi od ostalih ljudi, pri obnašanju do mene.
Za dvoboj si izbral žensko. Se ti ne zdi ta odločitev malo mehkužna?
Tudi sam sem razmišljal in si mislil, da bom zaradi svoje odločitve izpadel pič.a, a potrebno je bilo gledati nase. Dejstvo je bilo, da bi ob izbiri moškega sotekmovalca vsi izbrali moč in bi tako dvoboj bil samo v moči. Ker sem izbral žensko dvobojevalko, sem imel tri dvoboje in s tem avtomatično več možnosti za obstoj na Kmetiji.
A si dvoboj vseeno izgubil.
S Tjašo sva imela tri dvoboje in po pričakovanjih je izbrala najprej spretnost, nato moč in nazadnje pratiko, v kateri sem bil zagotovo najboljši.
Pri prvem dvoboju v spretnosti sem verjetno nepravilno prijel vrv, kar je pripeljalo do tega, da sem šel v napačno smer in na koncu ponovno prišel nazaj na začetek. Sprva sem se že veselil, da sem prišel na cilj iskal ključ, da bom odklenil ključavnico, a sem uvidel, da sem prišel na začetek. Takrat mi je vse padlo dol.
V drugem dvoboju sem bil preveč osredotočen na iskanje zatičev in premalo na držanje koruze, zato sem pač dobil koruzo na glavo. Se je pa poznala tudi moja izčrpanost od vsega dela na Kmetiji. Od trenutka, ko smo prišli povratniki na Kmetijo, sem delal do polnoči in vstajal ob šestih zjutraj.
Torej znanja v pratiki ponovno nisi imel priložnost pokazati?
Ne, žal ne. Že na prejšnji Kmetiji nisem imel te možnosti, kar je res škoda, ker sem se pratiko res učil in sem tudi ostalim dokazal, da jo resnično znam. Žal mi je, da ponovno nisem imel možnosti, da dokažem svojega asa v rokavu.
Boš imel to možnost morda na tretji Kmetiji.
Mogoče pa res. (smeh)
Je bilo razočaranje ob izgubljenem dvoboju veliko?
Prve tri sekunde sem bil res jezen, a zatem pač to sprejmeš. Sem pa v letošnji sezoni Kmetije na vse skupaj gledal tudi bolj sproščeno in se verjetno tudi zaradi tega nad dejstvom, da moram Kmetijo zapustiti in oditi domov, nisem preveč hudoval.
Komu privoščiš zmago?
Že na prvi Kmetiji sem, s prvim stiskom rok z Denisom, dobil zelo dober vtis o njem in sem ga videl kot potencialnega zmagovalca. Takrat sem si rekel, da ga je treba čim prej vreči ven, a je Denisu vseeno uspelo in je na koncu prišel do zmage.
Ko sem tokrat ponovno videl, da je Denis v šovu, sem si rekel, ajoj, ta bo zmagal še enkrat. Tokrat sem sklenil, da se bom usedel na njegov vagon in me naj ta njegov zmagovalni ego pripelje čim dlje.
Mislim, da lahko v letošnji Kmetiji zmagajo Franko, Denis, Aneta in morda Zdenka. Čeprav sem mislil, da bo Luka prišel dlje. Zna se zgoditi, da bo prvič v zgodovini slovenskih resničnostnih šovov tokrat dvakratni zmagovalec in to je Denis.
V kakšnem spominu boš ohranil letošnjo Kmetijo?
Letošnja Kmetija je name pustila prijetnejši pečat kot prejšnja. Tudi sam sem vstopil na Kmetijo z drugačnimi nameni. Na Kmetijo nisem šel taktizirat, ne prepirati in početi stvari, ki bi me lahko spravile v neprijeten položaj. Vse skupaj sem vzel za neko zabavo. Na Kmetiji smo bili sami lepi značaji, ki smo se zabavali in tudi pošteno nasmejali. Tudi produkcijsko je bila sama organizacija projekta dobro izpeljana. Na Kmetiji so tudi živali, lepi kmečki običaji …Je prijeten in lep šov za naše okolje. Vesel sem, da sem bil del Kmetije.
Bi se odzval na vnovično povabilo v resničnostni šov, morda v Big Brother?
Ja, seveda bi šel v Big Brother. Dejstvo je, da v slovenskem medijskem prostoru nekako pašem v ta konglomerat resničnostnih šovov. Čeprav me včasih jezi, ker vsi ostali estradniki gledajo na nas malo zviška. Sam jemljem to kot službo. Morda bi se na odru, v kolikor bi dobil to možnost, dokazal celo bolje kot nekdo, ki je študiral na AGRFT. Hrepenim po tem, da bi dobil morda vlogo v kakšni gledališki predstavi. Sanjska vloga bi mi bila to kar sem, biti drag performer.
Aleš-Rod
Foto: Aleš-Rod