Po drugačnosti oziroma svojevrstnem stilu oblačenja je Miha Kavčič postal poznan že mnogo pred svojim prvim nastopom v resničnostnem šovu Kmetija. Če se je vse skupaj začelo z nedolžnim otroškim preoblačenjem, se je do sedaj razvilo v pravo umetniško predstavitev in s tem hote ali nehote prestopilo prag, ki bi ga marsikdo v svoji nevednosti poimenoval za bizarnega.
Kako se je vse skupaj pravzaprav začelo?
Prvi korak sem naredil pri svojih 16-ih letih v Ljubljani, ko sem začel obiskovati različne gejevsko obarvane večere. Tam sem spoznal tudi Salome, s katero sva postala zelo dobra prijatelja. Salome me je kmalu tudi navdušila za šov in preoblačenje. Takrat sem začel s tem delati prve korake pri nas na tem področju. To je bilo bolj v smislu, gremo se zrihtat in gremo ven žurat. Na začetku je bilo vse skupaj zelo nedolžno.
Kdaj se je začelo vse skupaj nadgrajevati in razvijati do te stopnje, kjer si danes?
Osebno imam neko željo in potrebo po tem, da se vizualno predstavljam skozi oblačila in z uporabo make up-a ljudem že od otroštva.
Si se v otroštvu posluževal maminih oblek in ličil?
Ja, definitivno. Vendar ne v smislu preference spola, bolj kot umetniški element. Že takrat se mi je ta želja nekako usedla v srce ter me je to zabavalo. In me še vedno zabava! Čez leta je ta zadeva postajala čedalje resnejša in sedaj sem, kjer sem.
Je torej preoblačenju sledilo še kaj več?
Ja, kar naenkrat sem začel še plesati na različnih dogodkih. Takrat je bila aktualna Ambasada Gavioli in tam sem se začel pojavljati kot nek akter, ki je postal poznan po svojem načinu oblačenja. Takrat sem si ustvaril nekakšno famo okoli sebe, Miha Kavčič-fant v petkah.
Kdaj si imel svoj prvi drag nastop?
Svoj prvi drag nastop mislim, da sem imel pri svojih 17-ih letih v klubu K4.
Kako je izgledal tvoj takratni nastop?
Oblečen sem bil v body, ki mi ga je posodila Salome. V ta namen mi je posodila tudi čevlje, v katere sem moral »nabiti« kar nekaj papirja, da so mi bili sploh prav, ker ima Salome precej večjo številko noge. (smeh). V svojem nastopu sem oponašal Madono, imel sem lasuljo, make-up, nohte … To je bil čas ko je, po mojem mnenju, Madonna naredila še zadnji dober album, Confessions on a dance floor.
Takrat sem zasedel četrto mesto in žal nisem bil uvrščen med Top 3. To je le bil moj prvi nastop in zaradi tega sem imel nemalo treme.
Kako na tvoje preoblačenje gledajo tvoji prijatelji in nenazadnje družina? V čem je razlog vseh tvojih preoblek?
Moji prijatelji in družina me podpirajo. A, če gledam reakcijo širše javnosti vidim, da na to gledajo kot na nekaj ogabnega. Marsikdo misli, da s svojim preoblačenjem iščem neko pozornost in to predstavlja nekakšen krik, a sam dejansko že celo življenje tako čutim in v tem tudi uživam.
Ko se enkrat izpostaviš in si avtiran gej v javnosti, ljudje mislijo, da vedo vse o tebi, in prva misel ljudi ob omembi mojega imena je, aha, to je tisti tip v »štiklih«. To mi je škodovalo tudi drugače, saj so name gledali kot na nekega stereotipnega geja. Zaradi tega sem imel težave tudi v privatnem življenju, recimo pri zmenkih. Tudi sami geji so me žalili. Nisem bil sprejet niti med hetero niti med homo populacijo.
Je ta izločitev vplivala nate?
Seveda je vplivala name. Imel sem tudi psihične probleme, z depresijo. Najhuje je to, da si praktično celo življenje nek outsider in nimaš neke sorodne duše, ki bi te razumela. Žalostno mi je bilo predvsem to, da nisem bil sprejet nikjer.
A se še vedno preoblačiš, mar ne?
Ja, seveda. To je tisto, kar jaz sem.
Aleš-Rod
Foto: Aleš-Rod Miha Kavčič (osebni arhiv)