Televizijska serija Reka ljubezni je s prihodom pomladi prinesla dramo na malih ekranih.
Za dodatno popestritev je poskrbel nasmejani Dejan, ki s svojo sproščenostjo očara in začara vse okrog sebe. Nov gost na Krki, ki ga igra Miha Rodman, je že poskrbel, da ne bo vse tako dramatično, kot je v prvem trenutku videti.
Story: Miha, v televizijsko serijo Reka ljubezni vstopate z likom Dejana. Kakšen je Dejan in koliko povezave ima z Miho?
Dejan je zelo pustolovski in energičen ter drzen s svojimi odločitvami. Mislim, da bo na Krko prinesel nekaj nove energije in tako malo zmešal štrene. Sam je izkusil že veliko stvari in se jih lotil, tako da je res mojster za vse. Ni mu pa všeč, ko kaj ne gre po njegovo. Mislim, da sem jaz veliko bolj umirjen in prizemljen od Dejana. Veže naju ta neka pustolovska želja, ampak je on v tem precej bolj ekstremen. Oba recimo rada jadrava, a grem jaz za en teden na morje, on gre delat kot skipper v Avstralijo.
Story: Pravijo, da se v igri igralec zlije z likom, ki ga interpretira. Kako sami doživljate posamezne vloge, v tem primeru Dejana?
Ne vem, jaz to kar ločim. Lik je lik, jaz sem pa jaz. Zagotovo so delci mene v Dejanu, saj večinoma črpam iz lastnih izkušenj. Ampak nikoli ne nosim likov s sabo domov.
Story: Kot ste omenili, vaju povezuje pustolovski duh. Imate radi avanture? In kakšne so vam blizu?
Rad imam naravo in različne športne aktivnosti v njej. Na primer, s svojim čokoladnim labradorcem Marlonom se najraje odpravim kam v hribe na izlet ali teč. Ali pa skočim na morje na jadrnico in raziskujem hrvaške otoke.
Story: Kot igralec ste vajeni različnih izzivov na odru. Kako pa je pred kamero?
Mislim, da imam za sabo že kar nekaj izkušenj tudi pred kamero. Tam so malo drugačna pravila kot na odru. Malo drugačen način igre je. Ampak vsak izziv mi je v veselje in me motivira za delo.
Story: Kaj vam je ljubše? Kje so prednosti gledališke igre in kakšen izziv je televizija?
Nimam ljubše variante, niti tega ne ločujem tako. Igra je igra, ne glede na format. In oboje rad počnem. V gledališču je neki čar igrati pred občinstvom. Vse je zares v tistem trenutku in imaš samo en poskus, tukaj in zdaj. Pred kamero imaš več poskusov, a je veliko bolj intimno in ostane za vedno.
Story: Igralec poskuša podati gledalcem neko sporočilo - ali skozi igro ali interpretacijo. Kakšno poslanstvo je v igri vam najbližje in najboljše?
Sam imam najraje predstave in vloge, ki gledalca na neki način notranje premaknejo. Mislim, da je to najpomembnejša vrednota gledališča. In nekako tudi poslanica našega gledališča, kjer sem zaposlen in kjer največ ustvarjam - Prešernovega gledališča Kranj.
Story: Na odru lahko vlogo, ki jo igrate, z vsako predstavo izboljšate, kaj dodate. V seriji pa se dnevno spreminjajo teksti, dejanja … Kaj to pomeni za igralca, predvsem glede učenja tekstov ipd.? Je to večji zalogaj?
Na odru imaš celoten pregled vloge. Od začetka predstave do konca. Poznaš vse situacije, s katerimi se bo tvoj lik srečal, in kako bo reagiral. Ponavadi imaš dva meseca, da veliko stvari poskusiš in izpiliš. Na koncu procesa vse to fiksiraš in tako gledalcem predstaviš najboljšo varianto, ki se skozi ponovitve še bolj izpopolni. V seriji je vse to precej drugače. Vsak dan se pojavljajo nove situacije in igralec mora svoj lik tako dobro poznati, da takoj ve, kako naj reagira v teh situacijah. Potem imaš vajo ali dve, posnameš prizor in že hitiš na naslednjega. Na srečo nimam večjih težav s pomnjenjem teksta.
Story: Koliko naporna so takšna snemanja? In kako prilagodite vse drugo delo temu? Ste preostale projekte v tem obdobju postavili na stran?
Res so precej naporna snemanja, predvsem za snemalno ekipo, ki je ves čas na snemanjih. Snema se šestkrat na teden po 12 ur na dan. Igralci sproti sporočamo svoj urnik in čudodelci v organizaciji nekako vse te urnike uskladijo. Tako da pridem ponavadi na set le nekajkrat na teden za par uric, da posnamem svoje prizore, in že lahko šibam naprej po svojih obveznostih. To mi omogoča, da neovirano opravljam svoje delo v gledališču. In še vedno najdem čas še za kakšne projekte.
Story: Kako pa se najlažje sprostite in izkoristite trenutke, ki jih imate zase?
Čez teden mi je dovolj, da se zvečer lahko stisnem na kavču in pogledam kakšen film ali serijo. Če pa urnik omogoča kak dan več, z veseljem s punco in kužkom skočimo na kakšen celodnevni izlet ali pa na sestričnino jadrnico.
Besedilo: Mihaela Margan Kocbek // Fotografije: Peter Giodani, Ksaver Sinkar, arhiv Pop tv
