Igralec Prešernovega gledališča Kranj, Miha Rodman, se je pred kratkim vrnil iz Izraela, kjer je v velikem državnem gledališču Haifa teater gostoval z monodramo Judovski pes izraelskega avtorja Asherja Kravitza. In to ravno v času državnega praznika spomina na holokavst in 70. obletnice ustanovitve države Izrael.
Čeprav je bil na odru sam, mu je vse skupaj odlično uspelo in občinstvo ga je navdušeno sprejelo. Po vsaki izmed štirih odigranih predstav so do njega pristopali gledalci, ki so na svoji lastni koži doživeli usodo holokavsta, in se mu zahvaljevali za ganljivo in vrhunsko interpretacijo, ki ohranja spomin na trpljenje v opomin sodobnim generacijam, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
"Predstava je bila res odlično sprejeta, ker je tematika, ki jo obravnava, seveda velik del njihove zgodovine. Holokavst še vedno vsi nekako nosijo v sebi. V Izrael smo prišli ravno v času, ko so obeleževali svoj državni praznik spomina na holokavst. Prvič sem doživel, kako je, ko se življenje zares ustavi. Ob desetih zjutraj je zapiskala sirena, vsi so se ustavili in minuto stali na miru, tudi vozniki na avtocesti so se ustavili in stopili iz svojih avtomobilov. Ves dan so potekale slovesnosti v spomin na žrtve, vse trgovine so bile zaprte," je dejal Miha, ki se ob tem spominja izjemno čustvenih trenutkov.
"Na prvo predstavo je prišlo 15 ljudi, ki so preživeli holokavst. Nor občutek! Ko po predstavi pride do tebe gospa in reče, veš, tudi jaz sem bila v Treblinki, te kar zvije. Predstava se jih je zelo dotaknila, vsi so bili objokani, čustva so prišla na plan, prihajali so in mi čestitali, objemali smo se, nekateri sploh niso mogli govoriti ... Tudi zame je bilo zelo čustveno, vesel sem, da sem imel privilegij, da sem lahko šel skozi to." Glede na to, da je monodrama poseben tip predstave, nas je zanimalo, ali je na odru lažje ali težje biti sam. "Definitivno je težje. Sam si, nimaš podpore soigralcev, da bi ti kdo prišepnil, če kaj pozabiš. Monodrama je nekaj takšnega, kot bi se žogal sam s sabo, vendar ne smeš spustiti žoge, ker bo sicer vse šlo po zlu. Že občutek, da si sam na odru, je fizično naporen, skoraj uro in pol si v središču pozornosti, brez predaha," je odgovoril igralec, ki je bil tokrat prvič v Izraelu: "Ljudje so zelo prijazni, Haifa me je navdušila, je zelo živahno mesto, kjer se mešajo različne kulture in vere, ampak pozitivno. Je tudi obmorsko mesto, morje pa me vedno spravi v dobro voljo. Težko je verjeti, da si v resnici obkrožen z vojnami, bili smo namreč samo 20 kilometrov stran od Sirije, kjer vemo, kaj se dogaja."
Zaznamujejo ga travmatične vloge
Letošnja sezona je sicer Mihi Rodmanu v matičnem Prešernovem gledališču Kranj prinesla precej travmatičnih vlog, ki izražajo človeško trpljenje, pa naj bo to holokavst ali sodobni terorizem. "Uživam, ko pripovedujem takšne zgodbe, ker mislim, da so pomembne, sploh v današnjem času, saj se zgodovina nenehno ponavlja, kot da se iz nje nismo popolnoma ničesar naučili. Poslanstvo našega gledališča je, da pokažemo, kaj se je dogajalo, kaj se lahko zgodi, in s tem ljudi spodbudimo k razmišljanju, da bi bilo morda treba v našem odnosu do sveta, do družbe kaj spremeniti," nam pripoveduje nadarjeni igralec, ki ga čaka še kar nekaj pomembnih gostovanj: "Maja gremo na festival na Češko, pogovarjamo se še z Rusijo, na začetku novembra pa nastopam v New Yorku na največjem svetovnem festivalu monodrame na svetu. Velika čast za naše gledališče je, da smo bili nanj sploh sprejeti, to je izjemen dosežek. Vedno sem si želel igrati v New Yorku in tega se zelo veselim," je strnil Miha, ki je za konec še dodal, da v vsaki vlogi najde nekaj, kar ga veseli.
Besedilo: A. M. / /Foto: Goran Antley, Miha Fras, Peter Giodani