Miha Šalehar: »Če bi imel border collieja, bi lahko rekli, da živim popolno življenje.«

Da se Miha (ali Mihi, kot ga rado kličejo poslušalci njegovih radijskih oddaj) nahaja na prav posebni življenjski prelomnici, razkrije že v uvodnih poglavij nove knjige. Takole piše:

»Ime mi je Miha, nisem diplomat, a na svete kralje leta 2021 kljub vsemu tehtam krepko čez sto kilogramov. Star sem šestinštirideset let. Redno pijem. Nikoli sam. Še bolj redno kadim. Tudi sam. Seveda rad tudi jem. Včasih obsesivno športam, vendar zadnje čase nekoliko manj. Sem prvič ločen. Drugič še nisem. Imam dva otroka, enega od prvič in drugo od drugič. Osemnajst in pet. Imam ljubezen, ki me prenaša in se mi z ilustracijami za tole knjigo maščuje, ker me mora. Imam poklic, ki mi ni do konca zoprn. Z njo in partnerjem furamo še biznis, ki mu ne gre slabo. Premorem prijatelje in sosede, ki so mi vedno na voljo. Imam hudo kolo, hud motor, romunski avto, kakih sedem čelad, tri različne žare in ta pravo harpuno! Pa prikolico. Na pavšal, da ne bo kdo rekel, da sem polovičar. Če bi imel še border collieja, bi lahko rekli, da živim popolno življenje.«

Pa vendar Mihi danes nima več pojma, ’kaj sploh bi’.

Nima jih več seksi optimalnih 35 let in 86 kilogramov na 190 centimetrov. Zdaj v prihodnost, kolikor jo je še ostalo (in sodeč po statistikah in Mihijevih lastnih ocenah te ni niti za še enkrat toliko kot doslej), gleda s 46 leti in 107 kilogrami.

»Česa naj se človek veseli v naslednji etapi? Neboleče kolonoskopije? Negativnega brisa na onkološkem inštitutu? Vnukov? Tega, da mi je uspelo brez očal popraviti edina cela očala za branje? Zakaj so nam bogovi fiziologije namenili 90 let, če je druga polovica popolnoma predvidljivo preigravanje dolgčasa na posteljici iz izkušenj?« je v nadaljevanju (navkljub gotovemu in pričakovanemu muzanju priložnostnih bralcev) trpek Miha.

Kaj pa modrost?

»Jebe naj se,« je povsem jasno odrezav Miha. »V naši družbi neprestanega napredka nima več nobene vloge niti naloge.«

Kaj torej Mihiju še ostane?

Naj gre v politiko? Kandidira za župana? Naj si omisli ljubico? Nov imidž? Naj gre k psihiatru? Postane vegan? Samarijan? Morda maratonec? Alkoholik? Morjeplovec? Kaj pa svinger? Morda menih? Naj prične iskati boga ali se zapriseže denarju? Mu lahko uspe kompromis med obema?

»Pojma nimam!« svojo lastno anamnezo zaključi Miha, ki ga je (kot po naključju) prav tiste dni, ko je pisal prva poglavja knjige, prešinil unikaten preblisk.

Namreč: kaj pa, če bi si kupil še en motor?

Miha Šalehar bo čez štiri leta star petdeset let.

Ali s številko (in pripadajočim čustvenim nabojem): 50!!! 😱

In ker je Mihi - tako kot njegovi številni vrstniki - odraščal ob ’ostudnih abrahamskih vižah osemdesetih let’, med katere sodi slavni ’Zdaj si v najlepših letih’ song, to seveda ni ostalo brez posledic. Ob priliki pesmic, ki so jih pred desetletji peli novopečenim abrahamovcem, jih pri tem gledali v oči in jim lagali, ’da je vse okej, da so šele na pol poti, da je vse najlepše še pred njimi, naj nikar ne mislijo, da se starajo’, ga seveda spreletava srh.

Ker do abrahama šteje le še 'sitno', ga vse skupaj spominja na nekaj, kar je težko kaj drugega kot tragično. ’Večina teh zaslepljencev, še posebej radostnejših predstavnikov moškega spola’ je namreč končala v osmrtnicah, ’še preden je leseni uri z vžganim posvetilom lovskega društva pošla baterija’. Torej po letu, treh, petih.

Iz Mihijevih možganskih vijug na papirju bralec na tem mestu nato dobi čisto prave prisluhe. Ker »Tik tak … tik tak ...«

In povsem razumljivo se zdi, da človek, ki je odraščal ob popkulturni demagogiji bratov Avsenik, le težko ostane ravnodušen do pojava, ki Mihija spominja na kanibalistično distopijo filma Soylent Green.

Izid knjige Pustolovec zmote so (tudi zato, ker je Mihi tam pridno aktiven in množično spremljan) s kratkimi čivki že pospremili prvi čivkači, ki jim je čtivo že prišlo pod roke. Bolj kot navdušene recenzije v dveh ali treh kratkih stavkih, pa so pozornost vzbudile redke enozložne kritike. Ravno dovolj, da v tipičnemu ’tviteradu’ vzbudi željo, da si svoje mnenje raje ustvaril kar sam. Na delu bi zatorej kaj lahko bila tudi kar strategija obratne psihologije, če bi omrežje ’modrega žvižgača’ ne zasedalo nemalo članov generacije X, ki skupaj z Mihijem že (ali pa kmalu bo) tvori generacijo abrahamovcev.

Priporočamo v branje!

• (patetičen) Priročnik za razumevanje priletnega alfa samca

Pustolovca zmote lahko v spletni knjigarni Mladinske knjige poskusno prelistate, za podrobno branje štiridesetih Mihijevih samoanaliz pa boste knjigo ob priliki morali tudi (fizično) vzeti v roke in sami oceniti, ali mu je uspelo osmisliti svojo prihodnost.

Predstavitvi nove knjige Mihe Šaleharja lahko prisluhnete tudi v naslednjem YouTube posnetku na kanalu Mladinske knjige, v katerem razkrije, čigav je v resnici motor na naslovnici Pustolovca zmote.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec