S kočije obrzdati konjske moči? Miha Tavčar ve, kako to gre.
Okitil se je namreč z naslovom prvaka najzahtevnejšega, adrenalinskega maratona v Lipici. Z najboljšim slovenskim rezultatom v konjeniškem športu doslej postavlja nadaljnje temelje za razvoj tega športa. Njegovi trije lipicanci so elegantni, spretni in hitri, njegova vožnja izgleda preprosto. »To se zgodi, ko voznik in konj nastopata in delujeta v harmoniji,« pove.
Spomnimo se vašega prvega stika s konji. Kdo vas je navdušil?
Oče je kupil konja in kot otroci smo bili navdušeni, da bomo lahko jahali. To ni bilo tako enostavno – takrat sem bil še majhen, obiskoval sem drugi razred osnovne šole. Oče me je v jahanje uvajal počasi, kljub temu pa se je kdaj pripetila kakšna manjša nezgoda ali zamera. To sem premagal in se vsakič znova nad konji še bolj navdušil.
Pričeli ste z obiskovanjem jahalne šole. Po kakšnem spletu dogodkov ste 'presedlali' na kočijo?
Tako je, najprej sem jahal. Vendar so me zanimale tudi druge stvari, povezane s konji. Oče je od nekdaj rad gledal tekmovanja z vpregami. Spomnim se, da so se v tistem obdobju v Lipici pričela mednarodna tekmovanja in tako sem si jih nekajkrat ogledal. Začele so me zanimati. Sprva smo vožnjo z vprego sami malce preizkušali doma, prelomno pa je bilo očetovo darilo za 50. rojstni dan. Dobil je pravo trening kočijo in to nas je vse navdušilo, da smo se s tem začeli ukvarjati.
Od prvega nastopa leta 2011 na svetovnem prvenstvu se zdi, da vašim uspehom in entuziazmu ni videti kraja. Ste že nekoč znali tako dobro ohranjati mirnost pod pritiskom?
To je prirojena lastnost človeka. Ali jo imaš ali pa nimaš. Za ta šport je ohranjanje mirnosti pod pritiskom lastnost, ki močno vpliva na rezultate. Če si nemiren in impulziven, se to hitro prenaša na konje. To močno začutijo, vsekakor pa se to odraža tudi na vožnji.
Ste z novim, francoskim trenerjem Benjaminom Aillaudom hitro našli skupni jezik?
Benjamin Aillaud je bil prav gotovo ključnega pomena za uspeh. Zelo hitro smo se ujeli in morda sta prav njegovi zagrizenost in pozitivna energija vplivali na nas, na konje in posledično tekmovanje. Res je neverjeten človek, ki nam je dal zelo veliko.
Vaša glavna karakteristika, ki pripomore k uspešni poti do cilja, je, kot pravite, ambicioznost. Vendar je ob tej nujna še domača podpora. Kakšen je odnos družine do vašega trdega dela in odrekanj?
Imam veliko srečo, da imam tako potrpežljivo ženo, podporo nje in treh otrok. Zavedati se morate, da se z vožnjo vpreg ukvarjam amatersko, torej vse treninge opravim po službi. Vidijo, da v tem uživam in ko se to združi še z rezultati, mi vse oprostijo in me bodrijo naprej.
Zdaj se, predvidevam, nadejate dobrega počitka. Pa konji tudi.
Res je, konji gredo kmalu na pašo, da se naužijejo miru v naravi in si dodobra odpočijejo. Zame pa kmalu še ne bo počitka. Ko bo moja 'ekipa' na paši, bom tudi v prihodnje delal s konji in vmes v vožnjo s kočijo uvajal mlajše generacije.
Besedilo: Neja Drozg
Fotografije: Sibil Slejko
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču