Večkratni državni prvak in svetovni pokalni prvak Miha Vodičar se je začel s plesom ukvarjati, še preden je vstopil v prvi razred. Po vseh izjemno uspešnih letih tako v standardnih in latinskoameriških plesih mu danes ta šport še vedno daje ogromno zadovoljstva in užitka, saj z njim raste na vseh osebnostnih področjih.
Čeprav obožuje vsak vidik tekmovalnega plesa, se v zadnjem času najraje posveča predajanju znanja naslednjim generacijam in ljudem, ki imajo radi ples. Ne nazadnje pa ga kot plesnega učitelja žene cilj, da pomaga plesalcem razviti tehnično in artistično plat ter v vsem tem najti pravi smisel plesa.
Story: Ste kdaj prešteli vse nagrade in lovorike, ki ste jih osvojili v svoji bogati plesni karieri?
Nekajkrat so me to že vprašali, pa sem vsakemu novinarju obljubil, da bom preštel vse in mu javil. Pa vsakič pozabim. (smeh) Težko rečem, da sem se z osvajanjem lovorik in lovljenjem nagrad močno obremenjeval, v glavi je vedno le odmevalo: Kako biti še boljši? Sledil sem temu glasu in pridno delal. Uspehi pa potem tako in tako pridejo.
Story: Se je ples od takrat, ko ste začeli, pa vse do danes močno spremenil? Verjetno so osnove iste, potem pa so tisti dodatki, ki jih ustvarite plesalci ...
Ples se vedno spreminja, dodaja, odvzema. Kar je bilo atraktivno včeraj, danes seveda ni več. Vsaka generacija ples kljub jasni osnovi dojema drugače, reagira na glasbo drugače, jo razume drugače, saj je ples živa stvar.
Story: Lani ste, če se ne motim, končali aktivno tekmovalno kariero? Kaj počnete danes?
Uradno kariere nikoli nisem zaključil, ker ne vem, kaj in kdaj me potegne nazaj v tekmovalni ples. Sem vsakodnevno vpet v ples, ga živim, diham in razvijam. Morda prav zato nisem opazil, da dejansko trenutno ne tekmujem. Še naprej skrbim za redno športno pripravo svojega telesa, približno osem ur dnevno preživim v dvorani in poučujem naslednje generacije športnih plesalcev, ki bi jim rad podaril tisto, kar je ples ponudil meni - svobodo, ljubezen, željo in nujo po gibu ter večno hvaležnost staršem, da so mi dali priložnost, da spoznam nekaj tako lepega in prijetnega.
Story: Zaposleni ste v Športni enoti Slovenske vojske. Kako je videti vaš delovnik?
Moj delovnik je videti odlično! Kot vrhunski športnik moram letno opraviti zadolžitve, kot so letna usposabljanja in medijske promocije, in seveda izkazati podporo, ko je to potrebno. Odlična služba z najboljšimi sodelavci - top športniki Slovenije.
Story: Če se ne motim, ste prvi vrhunski plesalec, ki je zaposlen v Slovenski vojski?
Mislim, da sem celo res prvi. Slovenski vojski sem nadvse hvaležen, da tako poskrbi za vrhunske športnike oziroma jih podpira.
Story: Pred kratkim ste postali del pedagoške ekipe Plesne šole Bolero. Kakšna naloga vas čaka kot plesnega pedagoga?
Tako je! Kot plesnega pedagoga me čaka izzivov polno delo, saj si želim, da bi otroci, mladina in tudi starejši k nam prišli napolnit baterije, se naužit plesa in se čim več naučit ter bodo seveda na koncu tudi postali uspešni - nekateri na tekmovanjih, nekateri na drugih plesnih parketih, nekateri pa tudi doma v dnevni sobi. Želim si, da bi lahko predal ljubezen do plesa, do treninga, morda tudi željo po raziskovanju samega sebe, odkrivanju lastnih skrivnih kotičkov. Ne nazadnje pa tudi željo po najboljših uvrstitvah na najprestižnejših tekmovanjih doma in po svetu - torej vse, kar so meni predali trenerji. V Boleru so me odlično sprejeli, čutim se kot del lepe, energične in ljubezni polne skupine ljudi, ki z Zoranom Kljunom in Janjo Pušl na čelu vsak dan skrbijo za dobro počutje ter za to, da se ustvari okolje, ki je idealno za najboljše plesalce in najboljše učitelje, za kar sem jima zelo hvaležen.
Story: Poleg plesa pa se ukvarjate tudi s trenerstvom plesnih parov. Kaj priporočate tistim, ki so bolj 'leseni', pa bi vseeno radi plesali?
Če imajo željo, je več kot polovica vseh težav že rešena. Nekateri so sicer manj talentirani kot ostali, vendar vem iz izkušenj, da je talent le del sestavljanke. Veliko bolj je pomembno, koliko si pripravljen delati za uspeh!
Story: Kmalu vas bomo lahko spremljali tudi v šovu Zvezde plešejo. Se že kaj pripravljate na ta novi podvig?
Priprave se za zdaj še niso začele, se pa veselim novega izziva. Prepričan sem, da bomo z ekipo sestavili super oddajo, ki je bodo z veseljem gledali stari in mladi, plesalci in neplesalci.
Story: Večkrat ste dejali, da se vrhunski plesalec vse življenje izobražuje. Od kod danes črpate nova znanja?
Mislim, da je konstantno izobraževanje del življenja. Tako pač je, če želiš postati in ostati najboljši. Nič pa seveda ne gre brez želje po novem znanju. Mora te zanimati, moraš se spraševati in biti radoveden, hkrati pa se zavedati, da nihče ne ve vsega in da vsak vsaj nekaj zna in te lahko česa nauči, pa čeprav samo, kako bolje zavezati plesne čevlje.
Story: Če dava za konec ples ob stran, kaj počne Miha, ko ne pleše?
Ko Miha ne pleše, je presrečen, da je lahko doma. Doma v svoji hiši ali pa doma v svoji Sloveniji. Šele ko je človek veliko zdoma, se zave, da živimo v raju na zemlji. Rad preživljam čas s punco, prijatelji, rad grem v kino. Včasih se tudi brez cilja rad zapeljem kam z avtom ali skočim na kolo.
Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Primož Predalič, Žiga Čuliberg
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
