Ste vedeli, da se Slovenci v latinskoameriških plesih uvrščamo v sam vrh? Rezultat slovenske nadarjenosti in zagnanosti, združenih z rusko vztrajnostjo ter gracioznostjo, je tvoril zmagovalni par, ki ga sestavljata svetovni prvak v kombinaciji Miha Vodičar in soplesalka Iryna Vasilevskaya. Svoje znanje sta že kronala z zlatom na državnem prvenstvu, poleti pa ju čakajo novi izzivi.
Story: Najprej iskrene čestitke za zmago. Pred tekmovanjem ste za vajo imeli na voljo le dva tedna, ste takšen uspeh pričakovali?
Vsak navadni smrtnik bi verjetno dejal, da to ni izvedljivo! (smeh) Menim, da je najina kvaliteta tista, zaradi katere nama je uspelo tudi po tednu vaje osvojiti zlato. Še vedno pa je zmaga ekstremna! No, saj plesati znava, znanje latinskoameriških plesov pa je po svetu precej univerzalno, torej sva se morala le še ujeti.
Story: Do zdaj ste nastopali v paru z Nadiyo Bychkovo. Kako se je bilo po dolgem času vnovič zavrteti z novo soplesalko?
Z Nadiyo se nisva niti dobro prijela za roko, pa sva vedela, da to deluje, da je to to! Z Iryno pa sva morala preizkusiti, ali odlično funkcionirava le vsak zase ali pa se dobro obneseva tudi skupaj. Nikoli namreč ne veš. Iskal sem predvsem malo mlajšo soplesalko, ki bi bila pripravljena delati, se pustiti voditi in usmerjati. Želel sem najti perspektivno dekle, ki bi bilo pripravljeno delati. Treningi namreč potekajo trikrat na dan, vendar bomo preživeli, saj so prvi trije meseci najhujši. (smeh)
Story: Zdi se, da vas pri izbiri soplesalke nese na vzhod?
Seveda, ne želim zaničevati slovenskih plesalk, vendar so vzhodnjakinje najboljše. V sebi imajo nekoliko več ognja, za uspeh so pripravljene storiti marsikaj. Slovenske plesalke so morda bolj sramežljive, vzhodnjakinje pa s tem nimajo težav. Šle bodo, pa tudi, če bo treba rezati glave (smeh), in meni kot soplesalcu to nadvse koristi.
Story: V bogati karieri ste že dvakrat osvojili naslov svetovnega prvaka. Kakšni pa so vaši začetki? Za fanta zagotovo ni lahko?
No, dokler ne prideš v šolo in te začnejo obkladati z opazkami, se tega sploh ne zavedaš. Pozneje, pri dvajsetih, pa ti sovrstniki začnejo zavidati, saj bi si vsi želeli imeti soplesalko ter se z njo vrteti po parketu. Morda je včasih težko, predvsem če je družba nekoliko primitivna, vendar se na koncu vse izteče, kot je treba.
Story: Zakaj pa ste se podali v latinskoameriške vode?
Kot fantič sem si želel plesati rokenrol. Punco sem želel zalučati v zrak in nato ujeti v svoje naročje. Potem mi je učiteljica pojasnila, da moje predstave niso ravno pravilne in naj se raje usmerim v latinskoameriške plese. Tako sem postal skoraj najboljši plesalec pa še punce so mi kazale jezik, ker sem se prvi naučil koreografijo. Včasih prav zaradi njih nisem želel na trening.
Story: Kako dobri plesalci pa so slovenski fantje?
Hm. V Ljubljani se mi zdi, da ne znajo plesati, saj ne znajo niti stati in hoditi. (smeh) Po Sloveniji pa vidiš nekatere fante, ki imajo ples v krvi, že polka je dober kazalnik tega. Žalostno je, da mladi ne znajo plesati, saj gre za osnovno kulturo, ki bi se morala vzgajati že v šolah. Slovenci smo že v osnovi zelo zaprt narod, saj nas je strah, da nas bodo vsi gledali. Jaz ne razmišljam tako! Rusi pa se na splošno želijo s plesom pokazati.
Story: Kakšni so vaši načrti po državnem prvenstvu?
Državnega prvenstva sva se udeležila, da narediva kvalifikacijo za evropska in svetovna prvenstva v tem letu. Zdaj sledi pripravljalno obdobje treh mesecev, da se uskladiva tako tehnično kot koreografsko. Poleti pa začnemo na polno. Ker sem že postal svetovni prvak v kombinaciji, s tem ne bi dosegel ničesar novega, zato se bova osredotočila na eno disciplino, latinskoameriške plese.
Partnerska zveza med soplesalcema
Velik plus ali minus?
- Iryna: Če med soplesalcema obstaja kemija, se to vidi tudi med plesom. Po drugi strani pa imaš lahko zaradi tega težave, saj včasih reagiraš drugače, kot bi, če ne bi bila tudi zasebno povezana.
- Miha: Odvisno, sam pa Rusov in Slovencev ne bi preveč mešal, saj lahko hitro pride do trenj v karakterju. Po eni strani je lažje, saj ves čas preživiš s soplesalko. Da bi to predlagal, pa ne! Težko je, ko prekineš zvezo, saj se moraš ves čas prenašati. Zelo moraš biti zrel in rad moraš imeti ples, poleg tega pa se moraš neizmerno spoštovati, da lahko to prebrodiš. Vse moraš odmisliti in pozabiti ter iti naprej. Mislim, da sva bila z Nadiyo pol leta na treningu samo tiho, popolnoma brez besed.
IRYNA VASILEVSKAYA
Plesati je začela pri sedmih letih
Mihova nova soplesalka Iryna prihaja iz mesta Brjansk, ki leži na polovici poti med Moskvo in Kijevom. Simpatična 21-letnica je plesati začela pri sedmih letih, ko so jo začarali latinskoameriški gibi in glasba.
Story: Iryna, povejte nam, kdo je izbral koga?
No, izbrala sva drug drugega, saj se morata strinjati prav oba. Predstavil pa naju je skupni trener in glede na zadnje uspehe sva se očitno odločila prav.
Story: Rusi so znani po številnih baletkah in baletnikih, malo manj pa po odličnih latinskoameriških plesalcih. Zakaj ste se odločili za to zvrst plesa?
Res je, vendar baleta nisem nikoli poskusila plesati. V šoli namreč potekajo predstavitve, na katerih nas seznanijo z različnimi plesi, po teh otroke vzamejo v klube, kjer se naučijo plesati. Jaz sem se že na začetku zaljubila v latinskoameriške plese, zato o čem drugem niti nisem razmišljala.
Story: Kako pa poteka učenje plesov v Rusiji v primerjavi s slovenskim sistemom?
Vse se začne precej grdo, tudi s pretepanjem, zaradi katerega nisem želela več hoditi na treninge. Ti potekajo 3-4 ure na dan, tako kot v Sloveniji. V večini imajo trenerji močan in trd pristop, saj zahtevajo rezultate in osredotočenost. Ko sem bila majhna, mi je bilo težko, nisem želela nadaljevati, zdaj pa potrebujem nadzor, trdo roko.
Story: Kakšno pa je stanje v latinskoameriških plesih na ruskih tleh?
Uh, konkurenca je ogromna, saj je zaradi velikega števila tekmovalcev težko priti do želenih rezultatov. Nivo plesa je zelo visok in težko se je prebiti v ospredje. V naši navadi je, da starši otroka že v mladih letih usmerijo v ples, šport ali katero drugo dejavnost.
Story: Vendar Rusi slovijo kot hladni, latinskoameriški plesi pa so tako nabiti s čustvi in temperamentom.
Ah, sploh ne, nisem hladna ali zaprta, le veliko razmišljam, zato morda delujem bolj resno. (smeh) Tudi v latinskoameriških plesih ni treba biti vročekrven, da postaneš uspešen. Potrebno je le, da iz sebe spraviš kakšno čustvo.
Story: Kako pa vam je všeč Slovenija?
Zelo! Resnično mi je všeč, saj je mirna in okusna. (smeh) Mihova mama mi veliko kuha, najljubše so mi juhe, obožujem pa tudi bučno olje.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Goran Antley, Primož Predalič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
