Le redkokateri človek v srcih in življenjih ljudi pusti tako močan pečat, kot ga je Milan Belec. Ko je pred kratkim Slovenijo pretresla novica o tem, da se je srce mentorja priljubljenega resničnostnega šova Kmetija: Nov začetek nenadoma ustavilo, je zastal dih vsem tistim, ki so bili kdaj vsaj za trenutek deležni njegove družbe.
Da je bil Milan človek velikih dejanj, pričajo številni zapisi in spomini ljudi v njegovi bližini, zato smo se 63-letniku iz Ljutomera po svoje želeli pokloniti tudi v uredništvu Lee.
"Milan Belec je eden od tistih, keri so nejveč krivi za fse fküper," se začenja zapis, ki so ga na spletu spisali člani Künštnih Prlekov, državljani Republike Prlekije, katere predsednik je bil prav Milan. Od nekdaj zaljubljen v Prlekijo in njeno kulturno dediščino je z umetnostjo in dogodki leta poskušal povezovati istomisleče ljudi, zaradi česar so domačini Milanovo domačijo od nekdaj poznali kot središče dogajanja Künštnih Prlekov.
Obdaril tudi papeža
Vendar se je pod streho domačije Belec dogajalo še veliko več. Čeprav je Republika Prlekija svoj začetek začela pisati leta 2006, je Milan že v osemdesetih na domačiji začel izdelovati drobna darila iz gline, kar se je skozi leta razvilo v družinsko podjetje. Krožniki, opeke, vrči, amfore, zvončki in ure so le nekateri izdelki, ki so v preteklih letih romali v domove po svetu. Kot je družina Belec zapisala na svoji spletni strani, pa so najbolj ponosni na to, da njihov izdelek krasi tudi dom papeža v Vatikanu. Milan je imel umetniško žilico, bil pa je zaljubljen tudi v starodobne motorje, ki jih je v svoji garaži nabral kar nekaj.
'Kmetovalci' so pretreseni
Nenadna novica, da je Milan v 64. letu umrl zaradi zastoja srca, je pretresla tudi številne znane Slovence. Tako so se Milanu z lepimi besedami poklonili Saša Lendero, Jasna Kuljaj, Denis Toplak, Faki in Maruša ter drugi, ki so ga spoznali na kmetiji, za vtise o tem, kakšen človek je bil Milan, pa smo povprašali mentorico Karolino, ki žalosti v svojem glasu ni mogla prikriti. "Milana bom v spominu ohranila kot pridnega, spoštovanja vrednega človeka. Kot tistega, ki je imel vrednote, ki res nekaj štejejo; pridnost, delavnost, poštenost, in imela sem občutek, da je tudi malce skromen. V teh dveh letih sva zgradila lep odnos, in ko pomislim nanj, se v meni zbudi občutek pristnega prijateljstva".
