Življenjska zgodba predsednika nogometnega kluba Olimpija Milana Mandarića je nadvse pestra in slikovita, vse od podjetniških začetkov v Jugoslaviji do velikega tehnološkega imperija v Ameriki. Na svoji poti je Srb, rojen v hrvaški Liki, pomagal številnim nogometnim klubom, saj najbolj priljubljeni šport na zemeljski obli ostaja njegova večna ljubezen.
Uspešen poslovnež s srbskim in ameriškim državljanstvom, rojen na Hrvaškem, se je po koncu druge svetovne vojne preselil v Novi Sad, kjer je preživel večji del svojega otroštva. Tam je tudi zaključil šolanje in kmalu prevzel očetovo trgovino s strojno opremo, v njem pa je že vse od malih nog, ko je v gozdu nabiral lubje in ga podajal na ulici, tlela podjetniška žilica. Njegova kapitalistična naravnanost se ni skladala s takratnim sistemom, zato se je preselil v Švico, kjer pa ni bil dovolj potrpežljiv na čakanje državljanstva, zato se je kaj kmalu podal na drugo stran Atlantika. V Ameriki je sprva le težko shajal, zaradi preživljanja družine pa je moral opravljati tudi številna slabo plačana dela, vse dokler ni odkril velike poslovne priložnosti, ki je nanj prežala v računalništvu in tehnologiji.
"V Silicijevi dolini sem neprestano iskal nekaj, v čemer bi mi lahko uspelo, s čimer bi se lahko preživljal. Šolal sem se za strojnega inženirja, zato sem prišel na idejo, da eno izmed komponent izdelam na drugačen način, kot smo bili vajeni do tedaj, in bil pri tem zelo uspešen. Svoje prvo podjetje sem poimenoval po rojstnem kraju, Lika Corporation," ponosno razlaga Mandarić, čigar kariera se je na drugi strani luže strmo vzpenjala, k čemur so pripomogli tudi številni ljudje, ki so ga v tistih časih obkrožali. V svojem življenju je že marsikaj videl in prepotoval, vendar ostaja mnenja, da je to mišljenje v Ameriki edinstveno. "Kadar ti gre dobro, te vsi še potiskajo proti vrhu in ti želijo pomagati. Tega nikoli ne bom pozabil," poudari predsednik zeleno-belih, ki je dosegel tako težko želene ameriške sanje.
Že od malih nog zaljubljen v nogomet
Okrog sebe je zbral uspešne in sposobne ljudi, kar je po njegovem mnenju skrivnost uspeha. V tovarnah je našel najboljše delavce, jim ponudil del podjetja in skupaj so ustvarili pravo poslovno zgodbo. Svoje drugo podjetje, ki ga je ustanovil, je poimenoval po svojih dveh hčerah, počasi pa se je začel udejstvovati tudi v nogometnih vodah. Njegova vez z Ameriko vsa ta leta ostaja nadvse močna, saj se od življenja v Združenih državah Amerike nikdar ni povsem ločil, kljub temu pa ostaja ponosen na svoje korenine na tej strani Atlantskega oceana. "Ni pomembno, od kod si, vedno moraš spoštovati svoje prednike. Sam sem ponosen, da sem Srb, rojen na Hrvaškem," pove s ponosom v glasu, od tod pa verjetno prihaja tudi njegova ljubezen do nogometa. Že kot mladenič se je rad podil za žogo, v mladosti je nekaj let tudi aktivno igral v dresu Novega Sada, pa tudi v Ameriki je nekajkrat zaigral v domačem San Franciscu.
"Že v mladosti sem se zaljubil v nogomet. Kot otrok sem brcal žogo v Novem Sadu, vendar sem večino časa presedel na klopi. Nikoli nisem bil zvezdnik, sam to pripisujem neumnim sodnikom," pove v smehu, očitno delivci pravice niso prepoznali pravega talenta. V Ameriki je Mandarić postal eden izmed ustanoviteljev prve profesionalne ameriške nogometne lige NASL, ustanovil pa je tudi svojo ekipo San Jose Earthquakes. Kljub velikemu uspehu tudi v nogometu, se je kaj kmalu podal nazaj na staro celino, najprej se je uspešno preizkusil v Franciji in Belgiji, nato pa pristal na Otoku, v domovini nogometa.
Zmagovalni duh
"Življenje je kot nogometna tekma, ves čas se moramo dokazovati. V nogometu je morda nekoliko lažje – poraz v športu traja le kratek čas, saj kmalu sledi naslednja tekma," pojasni svoj pogled na nogomet. V Angliji je oživil Portsmouth, za njim pa še Leicester City in Sheffield Wednesday, njihovi navijači se še danes z velikim veseljem spominjajo dni, ko je na čelu klubov gospodaril Srb. Svojo izkušnjo je tako želel prenesti tudi v Olimpijo. "S seboj sem prinesel zmagovalno vzdušje, pristop, ki ju želim uveljaviti tudi tu. Zmagovalno kulturo je treba prinesti v Olimpijo in se zanjo tudi pošteno potruditi. Zmaga ne pride sama od sebe. V Olimpiji se je zmagovalni duh izgubil, dolgo časa ni krojila zgodbe na evropskih zelenicah. To je bil zame velik izziv, zdaj iščemo način, da iz nemogočega napravimo mogoče. V Ljubljano bi rad vrnil zmagovalni duh, ne le na igrišče, temveč tudi na ljubljanske ulice, med navijače," prizna uspešen poslovnež, ki je v klubu iz prestolnice prepoznal velik potencial. S svojim pozitivnim pristopom želi vplivati tudi na ljudi, sprejemati odločitve, ki bodo koristile klubu. "Veliko je stvari, ki bi jih lahko zapeljali bolje, vendar se rad osredotočam predvsem na pozitivne stvari, vedno upam, da se bo kaj spremenilo," še zaključi poslovnež na čelu ljubljanskih Zmajev.
- V Ameriki je drugače
Ko si na vrhu, te vsi želijo povleči dol, medtem ko je v Ameriki ravno drugače. Zavist je prisotna tudi v Sloveniji, vendar pa je tudi pozitivnih plati veliko. Konec dneva vsi želijo le zmagovalce.
Nika Arsovski