Materinski dan Milene Eber Štimac, slovenske krznarke, je pred šestimi leti polepšala prav posebna kepica. Hči Mateja se je namreč brez vednosti staršev odpravila v Zagreb po malo psičko pasme nemški pritlikavi špic, nam bolj poznane pod imenom pomeranec.
Za to pasmo se je odločila, ko jo je videla v reviji in ji je nadvse prirasla k srcu, poleg tega pa je tega psa mogoče povsod vzeti sabo, tudi na morje.
"Izbirala sem tudi med čivavami, vendar sem naletela na preprodajalca, ki je pse vzgajal v nemogočih razmerah."
Zato se za čivave ni odločila, je pa svojo pozornost usmerila v pomerance. Pred tem se je na družinskem kavču grel toy pudelj, vendar je zaradi starosti nekaj let pred tem poginil, zato so starši nadvse nasprotovali nakupu novega kužka. "Hči je varčevala, vsaka majica se ji je zdela predraga, a nisem vedela, zakaj. Zjutraj tisti dan mi je prinesla šopek rož, nato pa sta s prijateljico odšli neznano kam. Zvečer se je vrnila v družbi kosmate kepice," pripoveduje Milena in nadaljuje: "Z možem sva ji zabičala, da bo na zmenkih, če si bo omislila psa, hodilo osem nog. Psička Joy, kot so jo poimenovali, je zdaj v lasti hčerke Mateje, ki živi le nekaj hiš stran. Psička pa točno ve, kje je stanovala pred tem, zato velikokrat kar sama obišče Mileno. Mala pomeranka sicer ne mara prhanja in česanja, vendar je tudi to potrebno za nego dlake.
"Ko sva prišli v Zagreb, nama vzreditelj ni dovolil božati psičkov, saj so imeli natupirane pričeske, kot se za pomerance spodobi, takoj ko smo prišli v avto, pa sva jo začeli crkljati," nam je zaupala Mateja. Z Matejo sta obiskovali tudi malo šolo, čeprav po Matejinih besedah s te ni veliko odnesla, je pač domača ljubljenka. Pred leti so psički na ultrazvoku odkrili tumor na maternici, zaradi katerega so ji popolnoma odpadle dlake. Zato ji je Mateja ustrojila krznen plašček, da je pozimi ni zeblo. Najprej so sumili, da gre za alergijo, zato so preizkusili vse mogoče diete. Danes je njeno zdravstveno stanje spet brez težav, psička pa je nadvse živahna. Ves čas intervjuja je sedela v naših naročjih ter se pustila božati, ko pa je na mizo prišla hrana, je začela pogledovati v smeri dišav. Psička niti malo ni izbirčna, prav z veseljem poje tudi kaj, kar pade z mize, ob piškotih pa se ji zasvetijo oči.
"Ko so nam rekli, da je zaradi bolezni treba izločiti določeno hrano, ki jo psička pogosto je, sem veterinarki povedala, da ni stvari, ki je Joy ne bi pojedla," se na račun male kepice pošali Mateja.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec
