Kmetija je zaprla svoja vrata in nagrado v vrednosti 60 tisoč evrov je domov odnesla Milena Žižek. Izkušnja, ki jo je doživela, je pustila močne in globoke vtise.
Ste pred televizijskim nastopom v šovu Kmetija spremljali resničnostne šove?
Šov sem spremljala, ko je nastopal Niko. Navijala sem zanj, a je žal odšel tik pred zdajci. Preden sem šla v Kmetijo, sva se sicer pogovarjala. Ni mi dal nekih nasvetov, rekel je le, da bom izkusila, kako kruto je v resnici. Niku sem zatrjevala, da bo meni lažje, saj sem značajsko popolnoma drugačna kot on. Ampak priznam, ni bilo lahko.
Kako to, da ste se odločili sodelovati v tem izzivu?
Odločila? V gostilni sem se šalila in so me drugi prijavili. Potem sem se odločala, ali bi šla ali ne. In tako sem se znašla tam.
Tudi sami ste odraščali na kmetiji. Je bila to prednost za udeležbo v šovu?
Mogoče, ja. A pri nas nismo nikoli orali v smislu, da bi vlačili pluge. To počnejo norci in mi smo bili veliki norci. (smeh) Do zdaj še nikjer nisem nikjer videla, da bi z golimi rokami vlekli korene koruze z njive. Popeljali so nas 100 let v preteklost, pa še kolikor smo se pogovarjali, v tistem času tega nihče ni tako delal. Ali pa, ko so nam pripeljali drva in nam dali nenabrušeno žago.
S kom ste se na kmetiji najbolje ujeli in kakšne spomine imate na sotekmovalce?
Najbolj morda z Robijem. Na začetku sicer z Janom, ki je bil hiperaktiven, a je hitro odšel. Sicer se razumeš z vsemi, ne pa toliko, da bi obdržal ne vem kakšne stike.
V nekem trenutku ste prišli tudi do točke, ko ste želeli le domov in bili pripravljeni vreči puško v koruzo. Bi vam bilo žal, če bi v tistem trenutku zares zapustili šov?
Šova ne moreš kar tako zapustiti. Kazen je visoka. Ko pa sem odšla v areno, sem bila odločena, da grem domov. Ampak je Darja 'zahinavila', drugega ne morem reči. In tako se je zgodilo, da sem ostala v šovu. Danes bi mi mogoče bilo žal. A takrat se s tem sprijazniš in greš.
Takrat ste v boju v areni na Darjino presenečenje ostali v šovu. Prišla so namigovanja, da je bila to zgolj vaša taktika. Kako ste to doživljali in zakaj ste potem v areni zmagali?
Z Darjo sva se pred odhodom v kajžo dogovorili in želela sem ji prepustiti zmago. Potem sta me reporterki pregovorili, da se moram boriti. Jaz pa sem vztrajala. In ni mi jasno, zakaj mi je pred areno govorila, da bo šla domov, potem pa se je razpletlo tako, kot se je. Morda je bila nervozna in ni znala izpeljati igre do konca, čeprav sem jaz zavlačevala in jo čakala.
Kljub temu ste ostali v šovu in lezli iz tedna v teden. Kako danes občutite vse to?
Še sama sebi ne morem verjeti, da sem bila od prvega do zadnjega dne. Meni je bilo zelo kruto. Veliko sem prejokala in pokazala svoja čustva. Ni mi žal in takšna sem, da povem, kaj mi je všeč in kaj ne.
Zdaj, ko je že vse za vami, bi se še kdaj preizkusili v takšnem izzivu?
Nikoli v življenju ne bi več šla v noben šov. Naj to poskusijo tisti, ki največ govorijo. Eno je to spremljati doma s kavča, drugo pa ga doživeti v živo. Poznam nekaj ljudi, ki jih bom prihodnje leto prijavila, da izkusijo, kaj to pomeni. (smeh)
Vaša hči Patricija živi v Avstraliji. Kako je sprejela vašo udeležbo v šovu? Sta se že pogovarjali o tem?
Zelo me je podpirala, medtem ko je bila moja mama precej proti. Patricija mi je rekla, naj grem, se borim in zmagam.
Za praznike sta preživeli skupaj, kaj vam to pomeni, da ste božič preživeli z njo?
Tri leta je ni bilo za praznike. Bila je sicer poleti. Tokrat pa je prišla oktobra in bo do 29. januarja. Praznike sva preživeli skupaj.
Kaj vam pomeni ta čas?
Nikoli nisem imela rada praznikov. Ne znam razložiti, zakaj. Morda zato, ker delam v gostilni, zato sem za praznike vedno delala. Vsako leto je bilo isto.
Foto: Igor Zaplatil
