Ganljiva življenjska zgodba nekdanjega tekmovalca Bara je končno dobila svoj konec. Ne le z Miloševim izstopom iz resničnostnega šova, temveč tudi z novimi priložnostmi, ki si jih je zadal za prihodnost. A prej kot v prihodnost poglejmo še v Miloševo temačno preteklost, ki jo je do zadnje podrobnosti razkril v ekskluzivnem pogovoru z Novo.
Čeprav se številni strinjamo z načelom, ki otroke potiska stran od življenja na ulici in stika z drogami, je Miloš moral skozi vse. Kot nam je povedal, očeta nikdar ni poznal, z mamo pa sta se selila od Portoroža do Pirana, Postojne in ne nazadnje Ljubljane. Kmalu po tem je Miloševa mama spoznala novega partnerja, ki pa v njegovo življenje ni vnesel pristne moške vloge, kakšno si je Miloš želel, temveč je v družino prišel odvisnik, ki se je poleg alkoholizma boril tudi z odvisnostjo od drog.
Prav neurejeno družinsko okolje je Miloša že v zgodnjih letih pahnilo za vrata vzgojno-izobraževalnega doma, najprej postojnskega, potem še logaškega, slivniškega, mariborskega in ne nazadnje, najhujšega med vsemi, prevzgojnega doma v Radečah. "O tem domu bi lahko ogromno povedal. Spomnim se afere Strojanovih. Fant iz te družine je bil moj sostanovalec. Ni znal ne povedati, koliko je ura, ne pisati in ni mogel domov za božič, ker je bila njegova družina takrat ogrožena. S fantom sva jokala skupaj. Bil je božič in on je videl mamo le na televiziji," je povedal Miloš in dodal, da je bila to ena od najhujših izkušenj v njegovem življenju. A na žalost ne edina. Pred štirimi leti je Miloš izgubil svojo mamo v bitki z rakom, pred le letom dni pa je zaradi enake bolezni preminul še njegov očim.
"Mamo najbolj pogrešam v trenutkih, kot je bil ta, ko sem dobil svoje prvo res pomembno slikanje za Playboy. Takrat bi to srečo najraje delil z mamo. In vedno sem ravno na tem, da jo pokličem, a se v nekaj sekundah zavem, da bo morala moja sreča zadostovati," je povedal Miloš. In ko beseda nanese na njegovo življenje na ulici, Miloš pove, da ulice ne doživlja kot nekaj negativnega, čeprav ga vsi o tem sprašujejo s pomilujočim prizvokom. "Kje je bilo to pomilovanje, ko sem prvič šel na ulico pri trinajstih? Ko nisem več mogel prenašati bolečine, ki sem jo prenašal doma ob mami, ki me je ljubila na vso moč, a trpela za bipolarno motnjo?" se je spraševal in dodal, da se je zgodba ponovila tudi lani, ko je padel na čisto dno in ostal na ulici. "Življenje je bilo stresno, čutil sem izdajo in pomanjkanje ljubezni. Bil sem pod pritiskom. Nisem imel veliko. Le nekaj torb z oblačili. Sicer pa tudi danes, ko sem daleč stran od ulice, nimam veliko več," pove Miloš in dodaja, da so mu v tistih časih številni priskočili na pomoč, kar si bo zapomnil za vse življenje.
"Čeprav sem spal na ulici, na njej nisem nikoli prosjačil. Ta misel se mi zdi smešna," je povedal Miloš in dodal, da marsikdo ne ve, da je prav v tem času podpisal prvo pogodbo z modno agencijo. "Tega takrat ni vedel niti agent. A takšne stvari so mi dajale zagon, in ne nazadnje sredstva za sprotno življenje," je povedal Miloš in dodal, da so mu pri tem pomagali tudi prijatelji in takratno dekle. "Z voljo do življenja, pozitivnim razmišljanjem in trdim delom se lahko iz statusa quo premakneš v višave," je še povedal Miloš.
■ KAJA MILANIČ
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del