Dramska igralka je letos igrala v dveh odmevnih filmih in prejela Večerovo nagrado za igralske dosežke.
Vloga Vesne v filmu Slovenija, Avstralija in jutri ves svet je vaša druga velika filmska vloga. Ste čutili tremo pred snemanjem filma?
Sem, na začetku sem imela tremo, čutila sem precejšnjo odgovornost, kot igralka in kot Mariborčanka. Predvsem nisem želela, da bi naši liki samo zaradi štajerskega dialekta delovali kot butci. Prepogosto se namreč dogaja, da je Štajerec sinonim za nekoga, ki je manj. Se je pa moj začetni strah hitro umaknil, ker je bilo delo intenzivno in za tovrstne pomisleke preprosto ni bilo časa. In zaradi vzdušja na snemanju seveda, ki je nas, igralce, v vsem podpiralo.
V Vesnino vlogo ste se odlično vživeli, kakor da vam je pisana na kožo. Vam je podobna?
Hvala za kompliment. Mi pa ni niti malo podobna. Sem se morala kar boriti z dejstvom, da je ona tako neintenzivna, tu in tam celo pasivna. Režiser Marko Naberšnik mi je pri tem ogromno pomagal, me opozarjal vsakič, ko me je zaneslo, da bi jo naredila bolj razigrano, zanimivo. Imel je prav. Lik Vesne v tem filmu ne sme biti preveč vpadljiv, mora biti sicer vedno prisotna, ampak nežno, komaj opazno. Zelo sem vzljubila njeno nepotvorjenost in preprostost.
So se med snemanjem spletla prijateljstva?
Snemanje je v tem pogledu res specifično, ker je vse skoncentrirano na razmeroma kratek, a izjemno gost čas. Dva meseca si od jutra do večera z isto ekipo, ki te vidi in čuti tudi v ranljivejših trenutkih. In to te definitivno zbliža. Po koncu snemanja sem imela kar veliko krizo, ko sem se morala vrniti v vsakdan.
Gledališču ste se posvetili že v sklopu Gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Ste takrat začutili, da želite postati igralka?
Mislim, da sem. Se sicer ne spomnim kakega posebnega trenutka razsvetljenja, mi je pa iz leta v leto postajalo bolj jasno, da je to tisto, kar si želim. Gledališki šoli bom hvaležna do konca življenja.
Letos ste prejeli Večerovo nagrado za igralske dosežke. Žirijo ste prepričali s tremi vlogami – kot Maude Gutman v uprizoritvi Meglica, Pestrna v Romeu in Juliji in Interniranec v uprizoritvi Nebeški odred. Katera od navedenih vlog vam je bila najbolj blizu?
To sezono pa res vsaka od naštetih. Sicer vsaka po svoje in zaradi čisto različnih razlogov ali načinov dela, pa vseeno. Se mi zdi, da bi katero prevarala, če bi se morala odločiti. V vseh uživam.
Kako pa se vživite v vlogo, ki vam ni takoj všeč?
Vlogo vzameš za svojo v trenutku, ko izveš, da jo igraš. Se pa z nekaterimi zelo namučiš. Velikokrat se mi zgodi ravno nasprotno od tega, kar sem pričakovala.
Film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet se dotika vprašanja o resnični sreči, zato me zanima, kaj vas najbolj osrečuje?
Ko začutim, da je vse, kot mora biti.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: arhiv slg celje
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču