Spominjam se, kot bi bilo včeraj ... Delal sem na eni od radijskih postaj in nenadoma je moj telefon znorel. Sporočilo za sporočilom je bilo enako … grozljivo … nemogoče! Miran Rudan se je hudo ponesrečil!
Danes, 12 let po tem se še dobro spominjam tistega vročega poletnega dne, 4. avgusta 1999, ko smo vsi, ki smo Mirana poznali že dolga leta, obstali z odprtimi usti. Novice, ki so prihajale do nas, so bile vse ne le zelo žalostne, ampak tudi polne črnih napovedi. Bilo je resno, Mirana so odpeljali v UKC in njegovo življenje je bilo ogroženo.
“Skupaj s Silvom in Deanom (DJ Sylvain in Dean Windish, op. a.) smo bili nekaj dni na v Piranu. Spomnim se le še večera prej, tistega dne ne. Ves čas sva s Sylvainom hodila naokrog, tisti dan pa je v mojih mislih izbrisan. Imel sem avto, star teden dni, in šli smo na plažo. Pozabil sem očala za v vodo, saj imam kar občutljive oči, pa tudi rad gledam pod vodo,” pove Miran, ki se nesrečnega trenutka ne spominja.
“Tokrat me je Sylvain pregovoril, da greva z motorjem, saj je bilo v Piranu takrat že težko najti prosto mesto. Ko sva se vračala, se je zgodila nesreča in z glavo sem udaril ob robnik. Zgodilo se je, kar se je,” obnovi zgodbo, kot so mu jo povedali drugi, saj je Miranov spomin na dan, ko se je s pomočjo dveh čeških turitsov še enkrat rodil, povsem izbrisan.
“Imel sem srečo. Takoj po nesreči sta bila zraven dva turista, zdravnika iz Češke, ki sta verjetno s pravilnim ravnanjem veliko prispevala k temu, da sem še živ. Nikoli mi ni uspelo najti njunih imen, a bi jih rad, da bi se jima zahvalil,” pove Miran, ki so ga takoj za tem prepeljali v Ljubljano, tam pa so ga zaradi tako hudih poškodb, ki jih je utrpela njegova glava, dali v umetno komo. Glava mu je povsem zatekla, telo je bilo udarjeno, popraskano, dobil je kar nekaj šivov. Zanimivo je, da je bil po pripovedovanju ves čas pri zavesti, a se očitno zaradi šoka, ki ga je doživel ob nesreči, ničesar ne spomni.
Miran se je zbudil iz kome že 23. avgusta, a takrat ni bilo nič več tako, kot je bilo pred nesrečo. “Zelo hitro sem okreval, moje stanje se je hitro popravljalo, tako da sem že želel domov. Bil sem trmast, kot vse življenje, in vedo mi povedati, da sem bil tudi verbalno nesramen, saj sem imel občutek, da je vse v redu. Tudi v Sočo nisem želel iti na rehabilitacijo, zato sem okreval doma. Bilo je čudno, drugače, kot bi živel v drugem svetu, kot bi opazoval drugo vesolje,” pove Miran o svoji izkušnji in o tem, kako je preživel prve dni zunaj bolnišnice, prepričan, da je vse z njim v najlepšem redu
“Ves čas sem imel občutek, kot da mi je le malce slabo, a ko sem začel dojemati, kaj se je zgodilo, sem dojel, da vse skupaj vpliva name in ljudi okoli mene,” nam izda Miran in s solznimi očmi začne pripovedovati o tem, kako je trpel, ko je gledal takrat sedemletnega sina Luko, ki je kot otrok že dobro vedel, kaj se dogaja okoli njega. “Spominjam se njegovega obraza. Vsi so mu skrivali, kaj se je dogajalo. Iskal je časopis, revijo, da bi prebral kaj o tem, o čemer so vsi govorili,” pove še danes vidno pretreseni Miran, ko se spomni, kako je njegov danes 20-letni sin trpel ob tem, ko je očeta videl v stanju, v kakršnem je bil Miran po nesreči.
“Z Natašo, bivšo ženo, sva še pred nesrečo začela postopek za ločitev in tudi ona je bila, tako kot moja mama, v čudnem položaju. Bilo jih je strah, kaj se bo zgodilo in kaj se bo dogajalo. Nekateri spomini v meni niso izginili in vem, da ji je bilo hudo. Sem oče njenega sina in zanjo ni bilo lahko. A Luka je resnično po mojem mnenju najbolj trpel,” nam zaupa Miran, ki ob teh spominih ne more skrivati solz.
A kmalu, zelo kmalu, pol leta po nesreči se je Miran vrnil nazaj. “Brez ekipe, ki je bila takrat za mano, ne bi mogel, to je dejstvo. Takrat sta bila ob meni Dean Windish in Matjaž Zupan, ki sta naredila veliko, da sem se postavil na noge. Matjaž je naredil odlično skladbo Poskusi pozabiti in tudi veliko tvegal, tako kot celotna ekipa. Bali so se, kaj se bo zgodilo z Rudanom, ko bo prišel v studio, kako bom pel, kako bo z besedilom. Še danes, ko slišim to skladbo, se spomnim, kako je bilo. Vsi so bili prepričani, da mi ne bo uspelo, a skladba, kot jo poznate, je takšna, kot smo jo takrat posneli,” pove Miran, ki je sicer imel nekaj težav pri snemanju, a te so bile manjše, povezane s spominom besedila, takšne kot jih ima Miran še danes.
