Pevka in avtorica številnih besedil Mirna Reynolds si je pred dnevi uredila nov dom, v katerem bosta s sinčkom Lucom lahko uživala. Naporna selitev pa ji je dala tudi zagon za nove ideje na glasbenem področju.
Mirna se je že navadila na to, da v življenju ni več sama. Spremlja jo namreč njen sinček Luca, s katerim se je iz Nemčije vrnila nazaj v Slovenijo.
"Počutim se odlično in res si nisem mislila, da bom tako uživala v starševstvu. Tudi zaskrbljenosti in utrujenosti sem se že tako navadila, da ju niti ne čutim več. (smeh) Sicer pa se imava z Lucom odlično in neverjetno lepo ga je opazovati, kako odrašča in se s svetlobno hitrostjo uči novih veščin. Vsak dan bolj se zaveda tudi tega, da ima svojo voljo, ki jo seveda želi na vsak način uveljavljati, tako da je pri nas vsekakor zelo pestro in zabavno," v smehu doda Mirna.
"Odkar obiskuje vrtec, imam dopoldneve spet zase. No, ne čisto zase, saj se vedno najde kup opravil, ki jih moram postoriti, preden se mali navihanec vrne domov. Sama sem bila vedno zagovornik tega, da grejo otroci v vrtec takoj, ko so seveda dovolj stari. Sama sem v vrtec namreč začela hoditi zelo pozno in sem bila tudi zaradi tega precej introvertirana še v najstniških letih. Morda bi bila še danes, če ne bi začela s skupino Foxy Teens in tem poslom, ki me je popolnoma spremenil na bolje. In zdaj, ko Luca tudi sam hodi v vrtec, sem ugotovila, da ima vrtec res ogromno prednosti. Otroci se tam naučijo veliko več in hitreje kot doma ali pri starih starših, naučijo se reda, socializacije in samostojnosti. Da gre Luca čim prej v vrtec, sem želela tudi zato, ker je bil prej večino časa izključno z mano, zato je bil precej zadržan in prestrašen v družbi drugih ljudi. Odkar pa hodi v vrtec, se je to že zelo spremenilo, zdaj je veliko bolj družaben, pa tudi zase se zna že lepo postaviti," pove Mirna. "Popoldneve, večere in vikende pa seveda preživljava skupaj in se večino časa igrava, Luca mi rad 'pomaga' pri hišnih opravilih. Velikokrat greva tudi na otroško igrišče, saj se po novem ne bojimo več spuščanja po toboganu. (smeh)"
Luca je zdaj že skoraj leto in pol star fantek. Zato so dogodivščine, ki ga spremljajo, še toliko intenzivnejše. "Njegovega prvega rojstnega dne nisva praznovala na veliko, saj se mi ni zdelo smiselno organizirati praznovanja, če slavljenec sploh ne ve, kaj rojstni dan je. (smeh) Sem pa mu kupila torto, prižgala eno svečko in naredila nekaj fotografij, da bo njegov prvi rojstni dan vseeno obeležen. Čeprav ima, kot vsak malček, tudi Luca svoje trenutke trme in jeze, je načeloma zadovoljen, prijazen in umirjen otrok. Ker sem sama odraščala v precej disfunkcionalni družini, sem si že med nosečnostjo zadala eno in edino nalogo: da bom naredila vse, da bo Luca odraščal v ljubečem, stimulativnem, umirjenem in veselem okolju. In res sem srečna, ko vidim, da Luca postaja en res 'fejst' fant! (smeh) Seveda ga najbolj pritegnejo 'prepovedane' stvari, kar je pri njegovi starosti čisto normalno. Zato sem v zadnjem času precej preuredila stanovanje in odmaknila skoraj vse stvari, s katerimi se ne igra. Zdi se mi veliko bolje, da doma lahko sproščeno raziskuje, kot pa da stalno posluša: 'Ne to, ne tistega ...' Huda sem samo, ko se odpravi brskat po vtičnici, ampak zdaj že sam ve, da tukaj ni popuščanja, zato mu niti ni več tako zanimivo. Sicer pa zelo rad sestavlja kocke, riše, ustvarja zvoke s skledami in pokrovkami, obožuje pa tudi vse igre, ki so kakorkoli povezane z vodo. No, najraje od vsega pa pleše in poje, kar me seveda zelo veseli, saj sta to tudi moji najljubši dejavnosti. Tako imava doma vedno glasbo, včasih pojeva otroške pesmice, večkrat pa popoldne poslušava Dee Jay time na Radiu Salomon, pri tem pa pleševa in skačeva kot navita. Tako Luca porabi odvečno energijo, njegova mamica pa ostaja na tekočem s plesno sceno, čeprav se ne spomni več, kdaj je nazadnje preplesala noč! (smeh) Odkar je začel govoriti, so najini skupni trenutki še bolj zabavni in tudi komunicirava precej lažje, saj zna poimenovati že kar nekaj stvari. Seveda pa je zame najlepši napredek njegovega razvoja to, da svojo naklonjenost in ljubezen do mene zdaj tudi fizično pokaže, ko se pride k meni pocrkljat, me objema in poljublja. Ni lepšega občutka!"
Mirna se je hitro navadila na materinsko vlogo, čeprav vloga matere samohranilke ni lahka. "Res je, da materinstvo popolnoma spremeni prioritete v življenju in da lahko brezskrbnosti samo še pomahaš v slovo, ampak jaz se šele zdaj počutim res izpopolnjeno. Lepo mi je in rada sem mamica. Prvih nekaj mesecev je bilo precej napornih zaradi neprespanih noči, predvsem pa zato, ker nisem imela pojma, kaj delam. (smeh) Čez čas pa ta negotovost in strah zbledita, padeš v novo rutino in tudi vez z otrokom postane tako močna, da je vse ostalo sekundarnega pomena. Zdi se mi, da si iz besed drugih ljudi ni mogoče ustvariti prave slike, kaj pomeni starševstvo. In dokler sam ne postaneš starš, ne veš točno, kako ti bo to spremenilo življenje in zakaj pravijo, da je to najtežja služba na svetu. No, zdaj vem, da je res najtežja. Je pa tudi najlepša!"
Mirna se še vedno prav tako aktivno ukvarja s pisanjem pesmi za druge izvajalce. "Zdaj, ko je Luca v vrtcu, veliko lažje ustvarjam, saj je bilo prej to ob dojenčku skoraj nemogoče, ker za to potrebujem svoj mir in zbrane misli. Pripravljam tudi novo skladbo zase, saj že preveč pogrešam nastopanje in čutim, da je po dolgem času napočil trenutek, da se vrnem na sceno."
MIMA, foto: Primož Predalič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del