Danes imajo ženske več vlog kot kdaj prej in na vseh področjih morajo biti uspešne.
Vsaj takšna je propaganda. Idealna ženska naj bi bila žena, ljubica, poslovna ženska, dobra prijateljica in mati, meni Miša Margan Kocbek, ki jo javnost spremlja že več kot desetletje. Miša je pred petimi leti ob rojstvu hčerke Kiane spoznala materinstvo. Čeprav imata z možem Gorazdom le njo, trenutno ne razmišljata o povečanju družine. “Materinstvo ni samo to, da nosiš in rodiš otroka, je tudi odgovornost, tako do sebe kot otroka, psihična, fizična in čustvena,” pove Miša, ki se je za ta korak odločila precej pozno.
“V bistvu sem rodila v 35. letu starosti in v tem času nisem ena redkih. Starostna meja za materinstvo pri ženskah se povišuje predvsem zaradi družbenih razmer. Ženske veliko delajo, se enačijo z moškimi, si želijo uspešnih služb, želijo biti preveč 'emancipirane', in to zahteva svoj davek. Posledično se pozno odločajo za družine in za otroke. Imam nekaj znank, ki so se v mojih letih odločile, da bi imele družino. A neusmiljen tempo in stres na delovnih mestih poskrbita, da zelo težko zanosijo. Čedalje več je umetnih zanositev in na srečo tovrstne rešitve za pare, ki si želijo otrok, tudi obstajajo,” meni Miša.
“Poznam primer, pa verjetno jih je še več, ko se je par odločil za družino. Poskušala sta leto, dve, tri … dokler se nista odločila za postopek, ki bi jima pri tem pomagal. Spomnim se, da mi je prijateljica rekla, da čaka na sprejem in da gresta z možem na krajši oddih, potem pa se zglasita v ambulanti. Termine sta imela rezervirane. Odšla sta na dopust, se vrnila in čakala, da dobi mesečno perilo. In ga ni bilo. Presenečena sta nato ugotovila, da je zanosila. Zgodba, v katero sta se po vseh težavah nato podala neobremenjeno, sproščeno in nato zanosila. Res pa je, da se vse zgodbe ne končajo tako naravno in je treba tudi pomagati. Najina Kiana je bila za naju zaželen otrok in zgodila se je v trenutku, ko sva se za to pot odločila. Imela sva veliko srečo in danes sem zanjo izjemno hvaležna,” še pove Miša.
Odhaja v šolo
Kiana bo septembra dopolnila šest let in Miša jo je že vpisala v šolo. “Včasih so mi govorili, da šele po otroku vidiš, kako hitro tečejo leta. In zdaj je res tako. (smeh) Kiana jeseni odhaja v šolo in ne morem verjeti, da je konec tega predšolskega vrtčevskega obdobja. Vpisali smo jo v šolo v Miklavžu, kjer tudi živimo, in z njo bo večina njenih prijateljic, s katerimi obiskuje že vrtec. Mi je pa že večkrat rekla, da bi ostala v vrtcu in da si ne želi v šolo. Se mi zdi, da otroci že čutijo pritiske, ki so povezani s tem. Pri nas je bilo drugače. Jaz sem s sedmimi leti vstopila v šolo, in kakorkoli obrneš, se eno leto pozna. Številne mamice mi govorijo, da je prvi razred že precej zahteven, in sama se zgražam, ko vidim, kako nekateri starši svoje otroke pri Kianinih letih forsirajo, da berejo velike tiskane črke. Kiane ne silim in ne forsiram iz njenih okvirjev, čeprav tudi ona uživa, ko prebirava knjige in pravljice. Vse pride ob svojem času in tega se še kako zavedam,” meni Miša.
“Otroštvo jim je prehitro odvzeto in zakaj ne bi uživala, dokler lahko. Pomembno mi je, da vidim nasmeh na njenem obrazu, da uživa, ko raziskuje, in da uživa, ko smo skupaj.”
Delo in prihajajoči roman
Poleg v medijskem svetu se je Miša v zadnjih letih našla tudi v marketinških in organizacijskih vodah. “Veliko časa preživimo v oljarni Kocbek, kjer sem prevzela predvsem birokratske stvari. Moj mož je uspešen oljar, ki svoj pečat z bučnim oljem pušča na tujih trgih, jaz pa sem se ob pomoči njemu osredotočila še na svoje stvari. Skupaj s Tadejo Ternar vodiva modno agencijo, prijateljici, ki ima marketinško agencijo, pomagam pri organizaciji dogodkov, vodim prireditve in pišem,” pove Miša, ki je s ponosom napovedala svoj prihajajoči knjižni prvenec.
“Konec maja, v začetku junija bo pri Mladinski knjigi izšla moja ljubezenska kriminalka z naslovom Mesto prevar. Vesela sem, da bo na knjižne police prišla nova napeta kriminalka, ki bo kot nalašč za branje ob šumu morskih valov. Knjigo sem začela pisati pred desetimi leti po oddaji Sanjska ženska, a sem po nekaj straneh pisanje opustila. Potem sem leta 2016 našla te vrstice in nadaljevala. A odneslo me je drugam in zajadrala sem v prve vrstice fikcijskega romana. Obožujem napete, zanimive zgodbe, v katerih se nekaj dogaja in niso zgolj klasične ljubezenske. Seveda pa brez tega tudi ne gre,” v smehu pove Miša, ki v svojem romanu govori o mladi ženski z imenom Emilija.
“Glavna junakinja Emilija, ki jo kličejo Em, se iz ure v uro srečuje z izzivi in delom na policijski postaji. Vmes rešuje težave svojih prijateljic in z njimi razglabljala o razmerjih in partnerjih. Biti pameten za druge je vedno najlažje, ugotovi, ko se zaplete v afero s sodelavcem. Seveda vse skupaj ne bi bilo napeto, če se ne bi vmes zgodili tudi ugrabitev, skrivnostna smrt, mafijski posli in čudni obračuni. Zgodba bo bralca do konca držala v negotovosti.”
Izpolnjena želja
Izid knjige bo pospremil tudi kratki filmček, napovednik, ki ga je Miša ustvarila z ekipo Sviglo production in v glavni vlogi je nastopila njena prijateljica Tina Gaber. “Vesela sem, da je moja okolica novico o knjigi tako dobro sprejela in da so mi pri ustvarjanju vsi pomagali. Zahvala Šviglju iz Sviglo production in Alešu Kolšku, ki je poskrbel, da je avto iz knjige zaživel tudi na cesti. Pa našemu fotografu Alešu Kocbeku, čigar slika bo tudi na naslovnici, ki jo je dodatno ilustrirala Andreja Karba. In pa seveda založbi Mladinska knjiga in urednici Urški Kaloper, ki sta Mestu prevar omogočila, da bo ugledalo luč sveta.”
Besedilo: A. K. // Fotografije: Natalija Jelušič Babič, Aleš Kocbek