Nekdanja sanjska ženska Miša Margan Kocbek je danes žena uspešnega oljarja, voditeljica, organizatorka dogodkov, ki vodi svoje podjetje in manekensko šolo. Razpeta v svojem delu pa uživa v materinski vlogi in novem poslanstvu, ki jo sicer spremlja že zadnjih 15 let.
Miša je na štajerskem koncu skupaj s partnerico Tadejo Ternar ustanovila manekensko šolo Glammodels, kjer poudarjajo izobraževanje modelov v smeri naravne lepote.
“Naš moto in nasvet vsem, ne le mladim, je: “Be yourself!” (Bodi to, kar si! o. p.) Vsak človek je edinstven in ljudje se premalo zavedamo svojih vrlin. V naši šoli spodbujamo drugačnost in otroke učimo samozavesti. Želimo si, da razvijajo svoje talente in delajo to, kar jih veseli. Naš šolski sistem naredi premalo na tem področju in žal imam tudi negativne izkušnje, saj otroke velikokrat zavirajo pri njihovih idejah. Zakaj je biti drugačen narobe? Zakaj moramo biti vsi enaki? To je le nekaj vprašanj, ki si jih velikokrat zastavim in zaradi tega otroci velikokrat trpijo. Dajmo jim krila in jih podprimo na njihovi poti! Poleg vsega pa na naših tečajih in ne gradimo samo na modnih zgodbah, ampak poskušamo mladino naučiti pravilne hoje, drže in jim dati tisto pravo mero samozavesti. Opažam, da današnja mladina sploh ne zna več hoditi. Morda se sliši čudno, ampak le eden od petih otrok ima pravilno držo. Večina se jih nepravilno drži in posledično obremenjuje hrbtenico. Sključena ramena in ukrivljena drža so danes posledica sedenja za računalniki in premalo gibanja. Posledice slabe, nepravilne drže se ne pojavijo čez noč, zato sta za odpravljanje težave potrebna določen čas in vadba.”
Ob vsem tem pa skupaj s Tadejo veliko izobražujeta tudi o idealih, ki jih narekujejo družbena omrežja in lepotne blogerke. “V naši šoli smo se odločili za drugačno pot in podpiramo naravno. Otroci sledijo lepotnim idealom, ki niso realni, zato je njihovo odraščanje velikokrat še težje. Treba jim je predstaviti realnost in jim dokazati, da je najpomembnejša zdrava samopodoba. Ko človek sprejme samega sebe, živi bolj kakovostno in je srečnejši. Morda bi blogerke, ki imajo velik vpliv predvsem na najstnike, lahko naredile kakšen korak tudi v tej smeri, da bi izpostavljale naravno lepoto, ne zgolj fotografije, ki so (roko na srce) preveč retuširane in umetne. Zato imamo z vizijo drugačne načrte,” še doda Miša. “Zaključek šolskega leta bomo 29. junija znova pospremili z velikim modnim šovom, ki bo na zadnjem dnevu festivala Lent na Glavnem trgu pred lokalom Nana. Letos že četrtič v sodelovanju s projektom Miss Slovenije in Glammodels pripravljamo modni šov, ki napoveduje prihod poletja. Veseli smo, da nam združenim vedno znova uspe. Velika zahvala tudi Devani Blakaj iz Nane, ki nam pri vsem tem pomaga izpeljati čudovito zgodbo.”
Organizatorica dogodkov
Miša je v svet marketinga in organizacije vstopila že davnega leta 1999. “Spomnim se, da sem bila vpisana v prvi letnik faksa (prava), ko sem začela honorarno delati v marketinški agenciji. V Mariboru je bila v tistem času ena od večjih in priznam, da sem se v tistem času naučila veliko. V tej agenciji sem delala sedem let (do Sanjske ženske). Potem me je pot odnesla v novinarske vode in v drugo podjetje, kjer sem prav tako skrbela za koordinacijo dogodkov. To mi je ostalo vse do danes, ko v sklopu svojega podjetja sodelujem s poslovno partnerico, ki prav tako vodi svojo marketinško agencijo. Naučiti se moramo, da je ključ v povezovanju, in če ti to uspe, je pot odprta,” pove Miša, ki ji nikoli ni bilo težko prijeti za delo. “Vedno govorim, da delo je, če ga vidiš. Če pa delaš to, kar te veseli, pa je še toliko lepše. Sem človek, ki ga dinamično delo žene. Enostavno ne morem biti na enem mestu. (smeh) Tudi če dela ni, si ga poiščem. Poleg tega pa imamo veliko dela tudi doma v oljarni, kjer prevzemam čedalje več stvari,” še pove Miša.
Prihaja Mesto prevar
Ob vsem delu, ki ga Miša ima, pa je nedavno naznanila veliko novico, da na knjižne police prihaja njen prvenec – roman, ki bo izšel pri Mladinski knjigi. “Na knjižne police namreč prihaja moj prvi roman – mešanica ljubezenske zgodbe in kriminalke z naslovom Mesto prevar.
“Vesela sem, da bo na knjižne police prišla nova napeta kriminalka, ki bo kot nalašč za branje ob šumu morskih valov. Leta 2005, ko sem bila še 'sanjska ženska', so me številni nagovarjali, da bi napisala svojo knjigo, v kateri bi opisala svoje izkušnje z resničnostnimi šovi in se dotaknila tudi svojega življenja. In res sem jo začela pisati. Zvezde resničnostnih šovov, sem ji nadela ime, a je nikoli dokončala. Takrat so bile knjige estradnikov v porastu. Damjan Murko je imel svojo, Urša Čepin, prišla je Kešpička, Salome je napisala knjigo ... in še bi se morda našla kakšna, ki sem jo spregledala. Pisala sem in spisala nešteto vrstic, ko sem ugotovila, da me tovrstno pisanje ne izpolnjuje. Da ne želim biti še ena od slovenskih estradnic, ki bi imele svojo avtobiografijo. Ne na takšen način ... Nato me je odneslo drugam in zajadrala sem v prve vrstice fikcijskega romana. Prve vrstice so tako nastale pred več kot desetimi leti in se končale nedavno. Zakaj? Ne vem. Morda zato, ker v tistem trenutku nisem točno vedela, kakšna bo zgodba. Ali bo glavna akterka Emilja postala super zvezdnica, ki bo čez dan delala na policijski postaji in ponoči lovila zmikavte. Ampak to je bilo že malo preveč filmsko in podobno hollywoodskim zgodbam.
Potem sem pisanje opustila vse do poletja, leta 2016. V okviru dogodka Klub 466, ki sem ga povezovala v Mariboru (med svojim delom namreč vodim številne prireditve na našem koncu in sodelujem pri različnih dogodkih, namenjenih modi, lepoti, ženskam), sem dobila navdih, da končam svoje začetno delo. Na enem od starih trdih diskov sem našla tiste prve vrstice, ki sem jih takrat začela pisati, in zgodba me je prevzela. Zgodba je postala nekakšna mešanica akcije, kriminalke in ljubezenske zgodbe. Zgodba, ki bo bralca popeljala v lahkotno branje in ga pritegnila. No, vsaj mislila sem tako. Nisem vedela, ali je delo, ki sem ga ustvarila, dobro ali ne. Zato sem ga prepustila v branje najboljši prijateljici Tadeji Ternar. Njeni odzivi so bili odlični. A prvo, na kar sem pomislila, je bilo: “Miša, tvoja prijateljica je. Seveda te mora spodbujati!” (smeh)
A Tadeja, ki je bila nekakšen poskusni zajček, me je vsak dan klicala in spraševala, kaj se bo zgodilo. To mi je dalo misliti, da sem vendarle na dobri poti. Potem je sledil še en poskus. Martina Ipša. Stand up komičarka ima številno kilometrino različnih scenarijev, in ko je ona prebrala moje delo, je sledil sestanek na kavi. Šele takrat mi je dala jasno vedeti, da je to, kar imam spisano, le začetek in da se zapletanje zdaj šele začne. Prevetrila je moje misli in mi dala zagona, da sem nadaljevala pisanje. Ko sem začela pisati nove vrstice začete zgodbe, sem se znašla sredi zanimive kriminalke. Glavna junakinja se je iz ure v uro soočala z izzivi in delom na policijski postaji. Vmes je reševala težave svojih prijateljic in z njimi razglabljala o medsebojnih razmerjih in partnerjih. Biti pameten za druge je vedno najlažje, je ugotovila, ko se je čedalje bolj zapletala v vrtinec dogajanja.”
Besedilo: Maja Muhič