Na knjižne police bo še pred poletjem prišla zanimiva ljubezenska kriminalka Mesto prevar, ki jo je napisala Miša Margan Kocbek.
Prvenec bo izšel pri založbi Mladinska knjiga in Miša bo izid knjige pospremila s številnimi dogodki, na katerih bo predstavila celotno ekipo in zgodbo glavne junakinje Emilje, ki bo zagotovo postala ljubljenka bralk in bralcev.
Story: Poznamo vas kot vsestransko žensko. Zdaj prihaja na knjižne police še vaš knjižni prvenec. Kje ste dobili navdih za pisanje romana, in to še ljubezenske kriminalke?
Pisanje je nekaj, kar počnem že vrsto let, in vedno sem si želela napisati knjigo. Leta 2005, ko sem bila še 'sanjska ženska', so me številni nagovarjali, naj napišem knjigo, v kateri bi podala svoje izkušnje z resničnostnimi šovi in se dotaknila tudi svojega življenja. In res sem jo začela pisati. Zvezde resničnostnih šovov sem ji nadela ime, a je nisem nikoli dokončala. Takrat so bile knjige estradnikov v porastu. Damjan Murko je imel svojo, Urša Čepin, prišla je Kešpička, Salome je napisala knjigo ... in še bi se morda našla kakšna, ki sem jo spregledala.
Pisala sem in spisala nešteto vrstic, ko sem ugotovila, da me pisanje tega žanra ne izpolnjuje. Da ne želim biti še ena od slovenskih estradnic, ki bi imele svojo 'avtobiografijo'. Ne tako. Nato me je odneslo drugam in zajadrala sem v prve vrstice fikcijskega romana. Prve vrstice so tako nastale pred več kot desetimi leti z začetno ljubezensko zgodbo in se končale pred kratkim, z napeto kriminalko. Obožujem napete, zanimive zgodbe, v katerih se nekaj dogaja in niso le klasične ljubezenske. Seveda pa brez tega tudi ne gre. (smeh)
Story: Zakaj ste potem nadaljevali, če ste začeli pisati pred desetimi leti?
Morda zato, ker v tistem trenutku nisem natančno vedela, kakšna bo zgodba, ki sem jo začela pisati. Ustvarila sem glavno akterko, ki je uživala v svojem delu. Pomislila sem na zgodbo, ki se mi je v nekem trenutku zdela preveč podobna hollywoodskim sagam. Zato sem pisanje opustila vse do poletja, leta 2016. Vmes sem postala mamica hčerki Kiani, ki je moja velika sreča in ljubezen. Pa tudi poročila sem se. Ob moji strani je že vsa ta leta Gorazd, ki verjetno ne bo navdušen, ko bo izvedel, da sem knjigo pisala v vseh trenutkih, ko bi morala delati druge stvari. (smeh) Ampak takšno je pač življenje. Včasih iz spontane stvari nastanejo najlepše zgodbe.
Story: Z možem sta skupaj že več kot 10 let. Kako je spremljal vaše pisanje? Je vedel za knjigo?
Najina zgodba se je začela leta 2008, ko sva obiskala koncert Cubisma. Takrat sem ga zagledala in si dejala, da je to moški, s katerim se želim poročiti. Sedem let po tistem sva se res poročila in danes naju spremlja čudovita hčerka. Moj partner je moj največji kritik, moj prijatelj in ljubimec. Vse to, kar imam v njem, mi daje moč, da delam stvari, ki me veselijo. Brez njega tudi vsega tega ne bi bilo. Moj mož sicer ni vedel, da sem tisto poletje na morju pisala knjigo. Tudi sama najprej nisem vedela, ali bi to sploh komu povedala. Potem ko je bila napisana, sem mu tako, mimogrede, to omenila. Ampak ker ni pretiran ljubitelj knjig - predvsem kakšnih romanov - ga to ni najbolj zanimalo. Tudi do danes še ni prebral izvirnika, saj je dejal, da se bo pustil presenetiti in ga bo prebral, ko bo knjigo držal v roki. Popolnoma mi zaupa in verjame vame, kar mi največ pomeni.
Story: So pa bile prijateljice tiste, ki so vedele nekoliko več, drži?
Seveda so tukaj še vsi drugi moji prijatelji, ki so mi v tem času stali ob strani. Ni jih veliko, si pa vseeno zaslužijo pohvalo, da so me prenašali. (smeh) V okviru dogodka Klub 466, ki sem ga povezovala v Mariboru - vodim namreč tudi številne prireditve na našem koncu in sodelujem pri različnih dogodkih, namenjenih modi, lepoti, ženskam - sem dobila navdih, da končam začetno delo. Na enem od starih trdih diskov sem našla tiste prve vrstice, ki sem jih začela pisati pred leti, in zgodba me je prevzela. Poleti 2016 je tako nastala prva polovica mojega romana. Zgodba je postala nekakšna mešanica akcije, kriminalke in ljubezenske zgodbe. Zgodba, ki bo bralca popeljala v lahkotno branje in ga pritegnila.
No, vsaj mislila sem tako, po drugi strani pa nisem vedela, ali je delo, ki sem ga napisala, dobro ali ne. Zato sem ga dala v branje moji najboljši prijateljici Tadeji Ternar. Njeni odzivi so bili odlični. A najprej sem pomislila: 'Miša, tvoja prijateljica je. Seveda te mora spodbujati!' (smeh) A Tadeja me je vsak dan klicala in spraševala, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. To mi je dalo misliti, da sem vendarle na dobri poti. Potem je sledil še en poskus. Moje delo je prebrala še Martina Ipša, moja dobra prijateljica, ki ima z zgodbami številne izkušnje. Sicer iz drugačne stroke in njena domišljija je neverjetna. Ko je prebrala moje delo, je sledil sestanek na kavi. Šele takrat mi je dala jasno vedeti, da je to, kar imam napisano, le začetek oziroma polovica in da se zapletanje zdaj šele začenja. Prevetrila je moje misli in mi dala zagon, da sem nadaljevala pisanje.
Story: O čem pa govori zgodba?
Preveč vam ne smem izdati, lahko pa vam zaupam, da se glavna junakinja Emilija iz ure v uro spopada z izzivi in delom na policijski postaji. Vmes rešuje težave svojih prijateljic in z njimi razglabljala o medsebojnih razmerjih in partnerjih. Biti pameten za druge je vedno najlažje, ugotovi, ko se zaplete v afero s svojim sodelavcem. Seveda vse skupaj ne bi bilo napeto, če se ne bi vmes zgodili ugrabitev, skrivnostna smrt, mafijski posli in čudni obračuni. Da pa ne bom razkrila preveč podrobnosti, je najbolje, da se prepustite toku dogajanja in zajadrate v prve vrstice romana Mesta prevar.
Story: Kako pa ste potem dobili založbo, ki je našla posluh za objavo romana?
Vse zgoraj omenjeno so bili prvi koraki, ki so se zgodili v letu 2016, in nekega dne, ko je beseda dala besedo, ko so se dobre energije povezale, sem prišla v stik z Urško Kaloper, urednico na Mladinski knjigi. In ne morem vam razkriti, kako močno mi je razbijalo srce, ko mi je povedala svoje mnenje o knjigi. Vesela sem, da je moja zgodba prepričala tudi najboljšo slovensko založbo, in štejem si v veliko čast, da bo izšla ravno pod okriljem Mladinske knjige. Več si ne bi mogla želeti.
Story: Kaj bi še dodali ob izidu knjige?
Bralkam, ki uživajo v kriminalno-ljubezenskih romanih in bodo vzele v roko mojo knjigo, svetujem: naj vas Mesto prevar spodbudi, da si ustvarite sliko o tem, kaj je resnično in kaj ne ... Komu zaupati, koga sovražiti in koga ljubiti. In naj uživajo v zgodbi!
Urednica Urška Kaloper: " Veseli me, da so izvirne knjige domačih avtorjev spet vse bolj priljubljene"
Story: Kot knjižna urednica imate precej težko nalogo, in sicer morate oceniti, kakšna dela se bodo znašla med bralci. Kako poteka vaše delo in na podlagi česa prepoznate knjižne uspešnice?
Priznam, ko sem izvedela, da bom za plačilo brala knjige, se mi to sploh ni zdelo kakšno težko delo. (smeh) Vendar seveda urednikovanje žal ne pomeni samo tega. Poleg tega je branje preprosto in prijetno opravilo, odločitev, katero knjigo predlagati v program, pa niti najmanj. Kako prepoznati uspešnice? Kdor bi to znal - in se ne bi nikoli zmotil - bi bil milijonar. Ampak takega urednika ni. Zato se zanašamo zlasti na svoje občutke ob branju, izkušnje in poznavanje občinstva ter založniških trendov. Nato pa držimo pesti.
Story: Mladinska knjiga ima pester izbor knjig domačih avtorjev. Kako so ti sprejeti med domačimi bralci?
Veseli me, da so izvirne knjige domačih avtorjev spet vse bolj priljubljene. Lani in letos so se med najbolje prodajane knjige pri nas prebili ravno izdelki slovenskih piscev, ki se - kar je sploh razveseljivo - lotevajo najrazličnejših žanrov.
Story: Katere literarne zvrsti so trenutno najbolj priljubljene in po čem posegajo bralci?
Kriminalke so zakon! Vedno so priljubljene tudi knjige z duhovno vsebino oziroma za samopomoč, pa resnične zgodbe … Ne dvomim, da bom na plaži kot vsako leto videla tudi precej ljubezenskih romanov. Po drugi strani ljudje še vedno posegajo tudi po ‘zahtevnejši’ literaturi, zlasti če spodbuja kritičen razmislek, in to me veseli.
Story: Prihaja Mesto prevar, s čim vas je prepričalo, da mora med bralce?
Na dušek sem ga prebrala! Zgodba je napeta, duhovita, pa še malce taka, da sem si jo kar predstavljala v kakem slovenskem mestu …
Story: Kaj je bil največji izziv pri ustvarjanju tega romana?
V kriminalkah ni prostora za šlamparijo. Časovnica mora biti točna, posledice morajo imeti vzroke, vprašanja pa odgovore. Zato sem imela en papir za družinska drevesa glavnih junakov, drugega za časovni razpored dogodkov in tretjega za preostale opombe. Ko me branje res potegne, se moram včasih opomniti, da moram paziti tudi na take reči.
Besedilo: Andreja Korenčan // Fotografije: Natalija Jelušič Babič, Aleksandra Saša Prelesnik, Aleš Kocbek
