Miša Molk: Všeč so mi plahi, tihi moški

Miša Molk (foto: Mimi Antolovič) Mimi Antolovič
Vir: Story
20. 6. 2011

Varuhinja pravic gledalcev Miša Molk je v teh dneh spet v središču zanimanja zaradi videza. Po govoricah sodeč, naj bi imela težave zaradi neuspešnih plastičnih operacij.

No, sama ne želi komentirati obrekovanj, vendar med pogovorom ni dajala vtisa, da bi jo kaj mučilo. Prav nasprotno! V intimnem intervjuju je bila iskrena, zabavna in vsekakor zelo dobre volje, tako da se je ves čas smejala, in to brez vsakršnih težav ...

Story: Imate kaj manj pritožb gledalcev, odkar ima TVS novo vodstvo?

Včasih jih je manj, včasih več. Odvisno od programa, ki ga RTV predvaja. Veliko težav smo že odpravili, a vloga varuha je, da nenehno prek gledalcev in poslušalcev opozarja na nepravilnosti. Informativne oddaje bodo vedno na prepihu, dokler bo naša ljuba Slovenija ideološko tako razdvojena.

Več pritožb je bilo tudi v zvezi s tehničnimi težavami. Nekateri gledalci se z uvedbo digitalizacije niso znašli s postavitvami anten in nakupom sprejemnikov, tako da se zdaj celo sama malo spoznam tudi na to.

Story: Ste sicer tehničen tip?

Tehniko razumem, ko jo vidim. Na gimnaziji sem imela kar rada fiziko in logiko, matematiko pa manj. Ko sem videla, kako krtačke prenašajo naboj s statorja na rotor, sem takoj razumela delovanje elektromotorja. Ne znam pa brati tehničnih navodil. Če bi bilo po moje, bi bilo vse le na ‘on’ in ‘off’.

Za novo pečico mi je morala Ula napisati le tri klike in vedno znova jih preberem. (smeh) Zato imam tudi zelo star telefon. Zelo rada fotografiram, usvojila pa sem le fotoaparat, ki so mi ga kupili sodelavci pred ohoho leti. Rada bi si kupila boljšega, vendar kar omahujem, ker spet ne bom razumela, kako to gre. Kar vidim, hitro usvojim, če pa samo berem, se izgovorim na disleksijo.

Story: Kdaj ste ugotovili, da imate disleksijo?

V šoli nisem imela večjih težav, kot voditeljica pa sem se včasih zapletla z zamenjevanjem zlogov in branjem številk, ki jih pogosto zapišem tako, kot jih berem. Tri-in-dvajset je torej 32. Veliko sem brala in sem si začela podčrtavati zloge, da se ne bi zmotila. Vem, da sem imela nekoč tekst o bosanski vasi. Kar trikrat sem prebrala basonska vas in se spraševala, kje za boga je to. (smeh).

Story: Vas poskušajo mojstri kdaj prinesti okoli, ker imate težave s številkami?

Pred leti sem prenavljala stanovanje, ki še vedno ni povsem končano, in s temi številkami bi vsak imel težave. (smeh) Z mojstri si res ne želim imeti veliko opravka, moja tehnična onesposobljenost jih pa kar kliče. Včasih se mi zatakne tudi pri računalniku, ne najdem črke ü, ne vem, kako se natakne ‘accent grave’ na črko e, crkne mi wi-fi ali zamenjam računalnik in je treba vse prenesti gor, ah, veliko je tega.

Pokličem računalničarja, ki govori, govori, jaz kimam, čeprav me ne vidi, in se prijazno poslovim. Seveda ničesar ne razumem. Potem raziskujem po svoje. Ponavadi tudi uspe. In do naslednjič spet pozabim. Ampak, veste kaj, včasih je bolje znati brati misli kot navodila. In to mi gre kar dobro.

Story: Kaj najraje fotografirate?

Ljudi, izraze, predvsem naključne ljudi ...

Story: Vam je všeč iti nekam, kjer vas ljudje ne poznajo?

Izjemno. Tako se lahko še bolj spoznam in vidim, da mi ne bi šlo slabo, tudi če bi bila sama.

Story: Ste dobra sopotnica ali ste naporni na potovanjih?

Navadno potujem s svojim prijateljem, ki je vzpostavil kar visok prag tolerance. Dogovoriva se kam in kako, nikoli pa ne bi želela nekoga gnati po svoje ali obratno - da bi le sledila željam drugega. Veliko časa pa preživim sama in recimo en teden prodajam lubenice.

Story: Kdaj ste zadnjič potovali sami?

Polovico zimskih počitnic sem preživela sama. A seveda povsod koga spoznam, raje pa se družim z domačini kot s turisti.

Story: Se ne čutite ogrožene, kadar ste sami na poti?

Verjetno se celo premalo bojim. V Tuniziji so me že zalezovali, saj sem očitno razdelila preveč nasmehov. Prodajalec jasmina me je obtožil, da ga zapeljujem, zato sem ugotovila, da je v nekaterih državah bolje gledati v tla.

Story: Kako se obnese vaša zveza na daljavo, ki traja že skoraj devet let?

Sem človek, ki verjame, da je prav tako, kot je, in ne verjamem v naključja. Morda bi bila že ločena, če bi bilo drugače. Ko pove, da prihaja naslednji teden, se mi zdi, kot da je bil tukaj že pred enim tednom. S tako zvezo se razvadiš lepega odnosa. Drug z drugim delava zelo lepo. Tega verjetno ne bi bilo, če bi bila ves čas skupaj. Razmerje na daljavo je za marsikaj obubožano, je pa tudi luksuz, saj je vsako srečanje sveže.

Story: Ste prej imeli manj lep odnos s partnerji?

To ne, mislim pa, da se v zvezi ne smeš žaliti. Zdaj se raje obrnem stran in si na tiho kaj zamomljam. Hvala bogu ima slovenski jezik preveč š-jev in ž-jev, da bi me razumel. (smeh)

Story: Se vam zdi, da bi lahko spet živeli z nekom ali ste preveč navajeni biti sami?

Mislim, da ja. Ampak vsi se tako zelo spreminjamo. Nikdar ne veš, kako boš koga nagovoril čez deset let ali on tebe.

Story: Se moški in ženske zelo razlikujemo? Delamo napako, če od partnerja pričakujemo enake stvari kot od prijateljice?

Seveda! Partnerja ja ne moreš tako šimfati v pogovoru z njim kot v klepetu s frendico. Tudi vseh svojih fantazij ne moreš vedno deliti s parterjem. Dvomim, da bi vse to razumel, ne da bi se umaknil iz te podobe. Jaz sem seveda za, ker v miškulance ne verjamem. Ampak, kdo bi pa vse to lahko nosil, ne da bi se čutil oškodovanega?

Story: Koliko zelo inteligentnih moških ste spoznali?

Takšni moški so redkost. Čeprav so lahko inteligentni, jim morda manjka čustvene inteligence.

Story: Imate težavo z moškim egom, ker ste bolj prepoznavni od partnerja?

Tak moški ne bi bil pravi za mene, saj tega ne moreš ozdraviti. Moški večkrat merijo moč, in to bi hitro začutila.

Story: Se kdaj bojite, da bi vas moški osvajali le zato, ker ste Miša Molk?

Ni me osvajalo veliko moških, vsaj opazila nisem. Sem si pa dopisovala z ljudmi, s katerimi smo se po značaju bolj zatipali. Vedno privlačimo določene ljudi oziroma le določeni zaznajo naše signale. To so običajno bolj sramežljivi moški, ki ne dajo veliko od sebe.

Nikoli nisem imela moškega, ki bi udaril s pestjo po mizi in bi bil zelo hrupen. Ne vem, zakaj so mi bliže plahi in tihi moški, ki pa jih ni bilo veliko. Če mi je bilo veliko do nekoga, sem naredila tudi prvi korak, čeprav precej v zadregi. Okoli mene se zbirajo device, kar sem tudi sama po horoskopu, za nas pa je značilno, da nismo ravno hrupni osvajalci.

Story: Se bojite, da bi vas kdo prizadel?

Ko nekoga spoznam, že takoj vključim možnost, da bom ob razhodu trpela. Vprašam se, kaj me čaka, ker mi je zdaj tako lepo. Poznam veliko ljudi z zelo sprevrženimi odnosi, veliko nezadovoljnih partnerjev, zato se sprašujem, zakaj sploh še vztrajajo. Iz svojih manj srečnih zgodb sem bolje spoznala sebe, te zveze pa so mi dale tudi veliko lepega. Življenje doživljam kot valovanje in tako je prav. Rada imam strast – do življenja, do dela, do ljubezni …

Story: Ste že spoznali resnično zvestega moškega - takšnega, ki je imel možnosti za nezvestobo in tega ni izkoristil?

Mislim, da takšni moški so. Srečevala sem se z različnimi ljudmi in nekateri imajo vest in lastno etiko.

Story: Se vam zdi zvestoba precenjena?

Precenjeni so pogovori o tem. Pomembno je, kaj človek čuti, preveč pa je dvomov in strahov.

Story: Ali mislite, da mora biti pri seksu tudi ljubezen?

Nujno ni, je pa čarobno in takrat se lahko res zliješ. Z moškim, s katerim se videvaš le občasno, si lahko strasten, vendar ima ta strast zelo blizu konec. Za omamo sta potrebna ljubezen in dobra spolnost.

Story: So se vam zgodile stvari, za katere ste rekli, da se vam nikoli ne bodo?

Nisem si predstavljala, da bom živela sama z Ulo. Želela in predstavljala sem si družino, gnezdo. Vedno sem poskušala razumeti druge in se imam za strpno in liberalno. Stroga načela pa imam, ko so v igri otroci in šibkejši. Takrat se odločim tako, da je vsem bolje.

Story: Ko ste se razšli s partnerjem, niso bili ravno idealni časi za vas, kajne?

Ko odnos postane odtujen, nezaupljiv, je treba to prepoznati. Ni bilo lahko priznati sebi, da ne bo šlo, pa tudi ljudem okoli naju ne. Zahtevalo je veliko moči, samoizpraševanja, vnovičnih poskusov obeh, vendar je bila to prava pot za vzpostavitev bolj korektnih odnosov. In da ne bo pomote, najin odnos s Silvanom ni bila pomota. Za oba je bila to nujna, neprecenljiva izkušnja ljubezni in trpljenja.

Story: Kdaj sta si bili z Ulo najbližji?

Ko se je Ula rodila, sem bila presrečna, kar morda ni bilo najbolj pošteno do partnerja, saj je moje življenje postala moja dojenčica. Živela sem namreč v družini, kjer je moja mama negovala precej otrok. Bila je varuška in vedno smo imeli doma kakšnega v plenicah.

Silvan je bil izjemen očka. Vse sva si delila in tudi do dojenčkovega kakca ni imel predsodkov, razen da si je kdaj zamašil nos. (smeh) Puberteta me je malo zaskrbela, ampak se je, kot vsaka, tudi ta uspešno polegla. Danes je najin odnos z Ulo poln ljubezni, zaupanja in pogovora. To je res veliko vredno. Ja, blizu sva si.

Story: Torej ste materinsko nalogo opravili z odliko?

Tega ne bi mogla reči, uspelo pa mi je v temeljnih stvareh oziroma so nam uspele. Vsem trem. Tudi Ula je morala marsikaj predelati in iz najinega odnosa ne morem izključiti Silvana, ki je imel pomembno vlogo pri vzgoji. Zagotovo sem delala tudi napake.

Pred njo nisem imela skrivnosti, vendar ji kar nekaj let po razhodu z njenim očetom nisem predstavila moškega, ki mi je bil všeč. Včasih me je zalotila, ko sem se zasanjala. Na trenutke je bila ljubosumna, kakšnega moškega tudi ni marala in ji je bil zoprn.

Ker je bila zame vedno na prvem mestu in je imela dobro intuicijo, sem jo upoštevala. Ko pa se me je začela preveč lastiti, sem ji povedala, da imam tudi svoje življenje in da je lepo, da se tudi mama zaljubi ter da jo ima nekdo rad. Pozneje je Ula priznala, da je bila zelo vesela, ker sem bila srečna in živela naprej.

Story: So bili tudi vam kdaj njeni fantje zoprni?

Spoznala sem tri. (smeh) Prvega mi ni predstavila, drugega sem imela zelo rada, zadnji pa me objame, kot bi bil moj sin. Je zelo sončen fant. Ula me včasih vpraša za kakšen nasvet, mene pa le občasno zanima, kako živita. Enkrat sem ji tudi očistila stanovanje, vendar zdaj čistita sama.

Ula je namreč človek, ki da pobudo, da se nekaj naredi, in je moje nasprotje. Jaz namreč tudi speljem. (smeh) Še vedno se zgodi, da ji moram dati kakšen nasvet o oblačenju (da se ne bi prehladila, hehe) ali koliko sadja mora pojesti. (smeh) Za hrano si otroci danes ne vzamejo dovolj časa in živijo s hitro prehrano, kar se mi ne zdi prav. Drugo pa bodo že uredili. Z napakami vred.

Napisala: Sonja Javornik

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story