Mišo Kontrec: Kot oče samohranilec se je veliko naučil

Mišo Kontrec: Kot oče samohranilec se je veliko naučil (foto: osebni arhiv, POP TV) osebni arhiv, POP TV
Vir: Nova
22. 8. 2017

Mišo Kontrec je v intervjuju med drugim povedal: "Želje se vedno ne izpolnijo, vendar nikoli ne smemo nehati sanjati."

Že nekaj časa je minilo, odkar smo vas spremljali v šovu BB slavnih, kjer ste osvojili srca gledalk. Hkrati ste hrepeneli po ljubezni. Kako je danes?

Pregovor pravi, da je potrpežljivost lepa čednost, in samo hrepenenje ni dovolj, da se ti uresniči želja, ki je dolgo tlela v tvojem srcu. Prava ljubezen, družina, nekdo, s katerim bom lahko delil dobro in slabo, nekdo, ki me bo sprejel z vsem srcem, ne samo mene, ampak tudi mojo družino. Ko sem se čustveno umiril, so mi angeli poslali Barbaro.

Danes imate sina Patrika in Dominika. Kakšni so občutki v vlogi očeta?

Občutek, ko prvič primeš v roke svojega otroka, je nepopisen. Veselje, sreča, vzhičenost, radost, vse to se ob rojstvu združi. Vendar jih hitro nadomestijo skrb, utrujenost, neprespanost. Ampak s tem se je treba sprijazniti, saj vse to dobiš skupaj v paketu.

Kot oče ste preživeli tudi težke trenutke. Z Dominikom sta namreč, ko je bil še otrok, ostala sama. Kako ste se znašli?

Z Dominikom sva pri njegovih dveh letih ostala sama. Vse breme, ki ga prinaša vloga očeta samohranilca in hkrati mame, je padlo name. Mislim, da se takrat brez pomoči staršev ne bi znašel tako dobro v tej vlogi. Veliko sta mi pomagala, čeprav tega nikoli nisem izkoriščal, temveč sem vsak prost trenutek, ki sem ga imel, preživel z Dominikom. Na eni strani sem začenjal z glasbeno kariero, na drugi sem želel biti dober in odgovoren oče. Če sem želel po obeh poteh hoditi z uspešnimi koraki, sem se moral zelo potruditi. Danes mi ni žal za to. Dominik je zrasel v odgovornega, poštenega, iskrenega fanta in mislim, da bolje svoje naloge ne bi mogel opraviti.

Svojo srečo ste pred nekaj leti našli v objemu partnerice Barbare. Kako je bilo, ko se vama je rodil Patrik?

V življenju sanjaš o nekih idealih, imaš želje, za katere upaš, da se ti izpolnijo. Želje se vedno ne izpolnijo, vendar nikoli ne smemo nehati sanjati, ne smemo potlačiti sanj, temveč moramo narediti vse, da postanejo resničnost. Moje sanje niso več samo sanje, temveč so postale resničnost. Našel sem ljubezen, smeh, prijateljstvo, našel sem svojo dušo dvojčico in trenutno sem res srečen. Občutki ob rojstvu Patrika so bili enaki kot pri Dominiku. Bil sem neizmerno srečen in vesel, a če pri Dominiku nisem vedel, kaj vse me čaka, je pri Patriku drugače. Sem starejši, ob meni je Barbara in je bistveno lažje.

Kako se kot oče danes soočate z odraščajočim sinom in kako Dominik posluša vaše nasvete?

Dominik pravkar končuje maturo in bo jeseni nadaljeval šolanje v Mariboru. Prvič po 19 letih se začenjam zavedati, da ni več moj mali Dominik, temveč odrasel fant. Od oktobra bo zame neka prelomnica, saj se je odločil, da se ne bo vsak dan vozil domov, temveč bo živel v Mariboru, in mislim, da ga bom zelo pogrešal. Tisti njegov nagajivi nasmeh, 'fore', ki so samo najine in jih razumeva samo midva, in seveda najino vsakodnevno skupno petje ter igranje. Ptiček bo zapustil gnezdo. Vendar je prav tako, v življenju se moraš znati postaviti tudi na svoje noge, se včasih zanesti samo nase in vem, da sem mu res dal dobre nasvete za nadaljnje življenje.

Kakšen otrok pa je Patrik in koliko podobnosti se skriva v njima z Dominikom?

Patrik je čisto nasprotje Dominika. Dominik je bil miren fant, Patrik pa je pravi navihanec. Vedno ga moraš imeti na očeh, sicer hitro kaj ušpiči.

Zaupajte mi še kaj o vajini skupni pesmi, ki sta jo pred kratkim predstavila. Vemo, da sta oba strastna glasbenika. Kako je nastala ta Najina pot?

Tako kot včasih gledamo film in vidimo napis, da je nastal po resničnih dogodkih, je tudi besedilo pesmi Najina pot resničen opis najine hvaležnosti za vse, kar sva doživela v teh 19 letih na skupni poti. Če si nekomu hvaležen za vse, kar si doživel z njim, mu moraš to znati tudi povedati. Ljudje velikokrat ne znajo izraziti čustev. Z Dominikom s tem nimava težav in vse te besede, ki jih znava izreči drug drugemu, so zdaj tudi v besedilu pesmi Najina pot.

Precej let ste uspešno delovali v skupini Langa. Že pred časom pa ste se odločili za samostojno kariero. Zakaj?

Vsak človek potrebuje v svojem življenju spremembe in vsak človek ima rad nove izzive. To, da sem šel v samostojno pot, še ne pomeni, da bom spremenil svoj stil igranja in petja. Seveda bo moj izziv tudi kakšna pesem v drugem stilu, kot ste ga vajeni zdaj, vendar si še vedno želim peti na porokah, obletnicah, veselicah, različnih dogodkih, saj mi to daje neko posebno energijo, ki jo lahko delim z gosti. Ni večjega užitka, ko zapoješ in ljudje začutijo tvojo dušo, ki jo daš v pesem. Ko začutijo vso to energijo in začnejo prepevati s tabo.

Ni skrivnost, da vedno na iskren način poveste svoje mnenje. Prav zaradi tega vas v Prekmurju tudi cenijo. Kaj vam pomeni odkritost, ki jo podajate skozi pesem?

V nas ostajajo neizrečene besede in velikokrat jih znamo v mislih ponavljati, ne znamo pa jih izreči na glas. Ko pa bi jih želeli izreči, je marsikdaj prepozno. Besede 'hvala' in 'rad te imam' ter topel objem polepšajo dan, in ko bodo ljudje poslušali najino pesem, naj se spomnijo, da je mogoče nekje nekdo, ki mu želijo iz srca povedati, da so mu hvaležni, da ga imajo radi ter ga želijo iskreno objeti. Naj dovolijo čustvom, da pridejo na plan.

MIMA

Priporočamo