Na presenečenje marsikoga znajo biti prave gospodinje tudi moški. To je vsekakor dokazal Prekmurec Mišo Kontrec, pevec skupine Langa.
Oče samohranilec, ki ima vsa gospodinjska opravila v mezincu, je sposobnosti pokazal na snemanju oddaje Riba na oko, v kateri ga je ekipa presenetila med likanjem srajc. A to ni vse. Pokazal je tudi kuharske sposobnosti in se izkazal kot odličen kuhar.
Lea: Pred kratkim ste goste v oddaji Riba na oko presenetili z odlično kuho. Ste dolgo pripravljali jedilnik?
Mišo: Od vsega začetka, ko sem privolil v sodelovanje, sem vedel, da bom gostom kot ponosen Prekmurec predstavil prekmurske jedi, ker pa je teh veliko, sem nekoliko okleval, katere. Bograč je bil ves čas v igri kot glavni dobitek. (smeh) Za predjed sem najprej želel skuhati ajdovo kašo, odločil sem se za šunko, za sladico pa sta bili, jasno, prva izbira gibanica in špehovka. Odločil sem se za špehovko, ker je gibanica pretežka jed poleg bograča, čeprav je priprava špehovke precej težaven projekt. Izjemno sem ponosen, da mi je uspelo, gostje so bili navdušeni.
Lea: Kakšne so bile vaše izkušnje v tej oddaji? Kaj vam je bilo všeč in kaj bi spremenili?
Mišo: Koncept oddaje je zastavljen odlično, skupine so majhne, mešane in v naši smo se odlično zabavali. Vendar je bil hkrati to tudi teden dni izjemnega napora, vsako noč smo bedeli do jutranjih ur, začeli snemati okoli pete ure popoldan in končali okoli šeste ure zjutraj. Jaz stanujem skoraj na madžarski meji, Toni je Dolenjec, ostala snemanja so bila v Ljubljani, zato je jasno, da sem v tem tednu naredil logistični triumf. Zjutraj s snemanja domov, popoldan nazaj v Ljubljano. Priznam, da sem bil v petek izjemno utrujen in neprespan, a zadovoljen.
Lea: Se morda spomnite, katera je bila vaša prva jed, ki ste jo v življenju skuhali?
Mišo: Moja prva kuharska specialiteta je bila prežganka, še danes je to moja in Dominikova najljubša juha, čeprav jo jaz pripravim malo drugače – na Miškov način, a recept ostaja družinska skrivnost. (smeh) Prvo prežganko sem si skuhal, ko sem imel 11 let, in ker je kuhinja ostala cela, sem dobil družinsko dovoljenje za kuhanje.
Lea: Se spomnite zanimive prigode iz kuhinje?
Mišo: Ker sem v kuhinji vsak dan, saj pripravljam kosilo in večerjo, je prigod najmanj za eno knjigo. Kot začetnik sem veliko hrane vrgel v smeti, seveda popolnoma neužitne, a tako sem se učil in spoznaval skrivnosti kuhe. V novi dobi, torej danes, pa je glavna težava pozabljivost. Na prižgani plošči pustiš kosilo in greš za ‘minuto’ stran. Hujše nezgode v kuhinji pa še nismo imeli.
Lea: Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Ste kakšno simpatijo že očarali z dobro večerjo?
Mišo: Že dolgo je tega, da sem kuhal simpatiji, zadnje čase kuham prijateljem in seveda vsak dan Dominiku. Pravijo, da zelo dobro kuham, vendar preveč, pri meni vedno ostane hrane vsaj za tri osebe. Ljubezen gre zagotovo tudi skozi želodec, vendar to ni bistvenega značaja. V pravi ljubezni je vseeno, kdo kuha, kdo pomiva, pomembno je, da človek v tem uživa in da kuhanje ni breme.