Mišo Kontrec: Življenje ni pravljica!

Danes predan oče pa je predvsem ponosen na svoje otroke, ki se razvijajo in hodijo po njegovih stopinjah.

Videla sem, da svoje kuharsko znanje prenašate tudi na sinčka Patrika. Ga veseli kuhanje?

Dobre lastnosti in različna znanja, ki jih sam premoreš, želiš prenesti tudi na svoje otroke. Medtem sem pri Dominiku takoj vedel, da bo glasba ena izmed stvari, ki mu bo krojila nadaljnje življenje, tudi zdaj vem, da bo Patrik odličen kuhar. Ali bo samo ljubiteljski, kot sem jaz, ali pa ga bo pot zanesla še kam drugam, bo seveda pokazal čas.

Kdo vas je seznanil s kulinariko?

Osnov kuhanja sem se naučil od staršev, ampak to zame kot otroka nikakor ni bilo dovolj. Spomnim se, da sem komaj čakal, da starša odideta po opravkih, in ko so se vrata za njima zaprla, so že ropotali lonci. O ja, veliko hrane sem takrat vrgel v smeti, saj sem eksperimentiral z okusi, in ko se ti med sabo niso ujeli, mi drugega ni preostalo. Rek, da se z vztrajnostjo daleč pride, še kako drži. Veliko znanja pa sem pridobil tudi z gledanjem različnih kuharskih oddaj in počasi so se okusi začeli ujemati. Še danes se mi kdaj zgodi, da se hrana v mojem loncu 'stepe', ampak tega sem res čisto sam kriv. Namesto da bi kdaj vprašal 'strica Googla', katere začimbe ali zelišča se sovražijo med sabo, raje sam poskusim. In potem pride do res čudnega okusa na krožniku. Takrat po navadi slišim besede: "Ati, danes nisem lačen", "Jedel sem v šoli" in "Mišo, jedla sem v službi." (smeh)

Vem, da ste svojo strast do glasbe predali tudi sinu Dominiku. Skupaj nastopata in posnela sta duet. Nam zaupate kaj več o vajinem odnosu, delu in glasbi?

Dominik je odraščal z glasbo, zato je kmalu začutil strast do nje. Glasba je kot droga, najprej te omami in malo verjetno je, da te spusti iz svojega primeža. Tudi Dominika ni izpustila, zato je že kot otrok začel igrati na različne inštrumente in prepevati. Ko sem videl, da mu glasba pomeni veliko, sem ga vpisal v glasbeno šolo. Tam je res pridobil določeno znanje, ki ti ga lahko da samo šola, a je že takrat našel tisoč in en izgovor, da se ne bi bilo treba učiti igranja po notah. Dominik je enostavno odšel za računalnik, poslušal pesem ter jo čez nekaj časa zaigral po posluhu. Tako je še danes. Ko se nauči novo pesem, pa vedno pride k meni, jo zaigra ter me vpraša za mnenje. S svojim znanjem mu lahko precej svetujem in z veseljem posluša moje nasvete. Seveda pa mi je zdaj s svojim znanjem, s svojim videnjem na glasbo, igranjem, petjem v veliko pomoč tudi on, zato velikokrat prisluhnem, ko mi z nekim posebnim žarom govori o glasbi. Temu jaz rečem res dober odnos med očetom in sinom, med dvema glasbenikoma, med dvema prijateljema.

Kakšni so občutki v vlogi očeta in kako resno ste vzeli svoje poslanstvo?

Dominik je prekrasen fant. Kadar je bil kakšen problem, je vedno prišel k meni, mi povedal, kaj ga muči. Vedno, ampak res vedno sem ga poslušal, se usedel z njim, predebatiral o vsem ter mu poskušal pravilno svetovati. Moje nasvete je vedno poslušal, vedno me je ubogal. Res sem ponosen nanj, saj pri svojih 20 letih ne pije, ne kadi, spoštuje druge ter nikoli ni nesramen niti do mene niti do drugih. Zrasel je v poštenega fanta, in če je to bilo moje poslanstvo, potem mi je 100-odstotno uspelo.

Ni skrivnost, da ste Dominika vzgajali sami, in malo je takšnih očetov. Kako je danes, ko imate ob sebi Barbaro?

Dominik je že toliko odrasel, da sam poišče nasvete ali pri meni ali pri Barbari. Pri določenih stvareh je Barbara boljša od mene, pri določenih pa jaz in Dominik zna sam precej dobro pretehtati, kje bo poiskal pomoč. Vesel sem, da se z Barbaro razumeta in posluša tudi njene nasvete.

V enem izmed najinih intervjujev ste mi zaupali, da ste sanjali o nekih idealih, za katere ste si želeli, da bi se izpolnili. Čeprav se želje vedno ne izpolnijo, ste našli vodilo v tem, da niste nehali sanjati ... Se vam zdi, da ljudje na splošno več ne sanjajo?

Velikokrat sanjamo o določenih idealih. Že kot otroci poslušamo in beremo pravljice, ki se po navadi končajo srečno. Pozneje gledamo, beremo ali poslušamo različne zgodbe in začnemo sanjati o življenju, o pravljici, o določenih idealih. Vendar se kmalu zavemo, da življenje nikakor ni pravljica, da ni vse tako lepo, kot smo slišali, da se je treba za določene cilje boriti. Nikakor pa ne smemo zamenjati idealov z določenimi cilji, ki jih želimo doseči. Vsak izmed nas nosi v sebi določene sanje in trdno verjamem, da se te z veliko truda lahko uresničijo. Zato nikoli ne nehajte sanjati in se truditi, da sanje postanejo resničnost.

Kako danes živite z glasbo?

Danes se z glasbo veliko težje živi, kot se je pred leti. Časi se spreminjajo, treba se je prilagajati novim potrebam, okusom, novim trendom. Ker sem v glasbi že več kot 20 let, imam določene izkušnje, znanja, zato se lažje spoprijemam z izzivi, ki jih prinaša glasbena pot, kot nekdo, ki se na glasbeno pot šele podaja.

Ste si v novem letu zadali kakšne nove izzive?

Saj veste, vsako novo leto si zadaš nove izzive. Letos ne bo to samo moj izziv, ampak se ga bova lotila z Dominikom. Ali bo uspešen, bo pokazal čas, žal pa vam vsega ne smem povedati.

Besedilo: MIMA // Foto: Tanja Zrinski, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec