Komentator šova Gostilna išče šefa Mišo Stevanovič je podjetnik in gostinec, ki mu ni para. Ob vseh izkušnjah, ki si jih je nabral ob svojem raznolikem delu, pa je ena, ki je neprecenljiva in jo nadgrajuje iz dneva v dan. To je očetovska vloga, ki jo doživlja ob svoji partnerici Ines in hčerkici Noemi.
Mišo, ki je trenutno aktiven pri vodenju Kluba Paprika v Portorožu in se ravno dogovarja za dodatno funkcijo pri skupini Delikatesa, d. d. - ta je najemnica kluba in lastnica restavracijske verige La Storia -, ob vseh obveznostih, ki jih ima poleg komentatorstva v šovu Gostilna išče šefa, uživa predvsem v vlogi očeta. "Ta hip sem res polnozaseden in včasih si mislim, da bi bilo odlično, če bi dan imel še kakšno uro več, saj zelo slabo spim. Zjutraj se zbujam oziroma me zbuja Noemi, saj gre Ines delat in sva sama do popoldneva. Zaradi urnika dela in dogajanja okoli kluba ne zaspim pred tretjo uro zjutraj. V tem dopoldanskem času ne naredim čisto nič za službo, saj vedno, ko vzamem telefon, da bi koga poklical ali se oglasil, punčka na veliko komunicira. Poje ali me vleče za nogo in išče pozornost na vse možne načine. Kaj šele, ko prižgem računalnik. Moram priznati, da sem te zadnje dni res utrujen (smeh)," pravi Mišo.
Ob vsem tem je Mišo aktiven tudi v šovu Gostilna išče šefa, kjer vsak teden sedi v studiu in komentira tekmovalce. "Glede dela žiranta sem, če sem čisto iskren, imel pomisleke in sprejel sem ga z nekoliko neprijetnim občutkom. Poklicali so nas teden dni pred začetkom snemanja, verjetno z namenom. Za odločitev sem imel natanko en dan časa," pove Mišo. "Pomisleke sem imel predvsem zaradi občutka, da si v nekih primerih prav ti rabelj in sodnik kandidatom na vročem stolu. In ker sta na vročem stolu vedno dva, mi je bilo jasno, da bodo mnenja razdeljena; težko ustrežeš vsem, ki zunaj navijajo za nekoga od njiju. A po drugi strani sem se odločil, da bo moje mnenje podano kot izključno moje, vso pravico imam razmišljati po svoje, komur to ustreza, naj me spremlja, drugi bodo pa tako in tako v vsakem primeru imeli kaj za komentirati."
Miša pri njegovem delu spremlja tudi njegova družina - dekle Ines in hčerka Noemi. "Ko se je Noemi rodila, sva z Ines zaživela na Obali. Tja naju je gnalo delo. Ob spremembi kraja je prišla še ena sprememba - družina. Pravijo, da je prvo leto najtežje, in izjemno prav imajo. Vzponi in padci so del življenja - z namenom. Tukaj so, da nas učijo in vzgajajo. Malo se čustva in občutki pomešajo, občutljivost je na višji ravni. V prvem letu sicer v razvoju otroka ni nekih bistvenih podvigov. Dnevi in noči so rutinski. No, če imaš srečo. (smeh) Pri nas pa so bile recimo noči precej pestre. Ker sem bil v tem času brez očetovskega dopusta, je bilo še toliko težje. Zagotovo ni bilo preprosto, saj sem se zavedal dejstva, da delam samo jaz in da mora ostati dovolj za vse. Poleg vsega sem podpisal še novo pogodbo, ki je zahtevala selitev in delo na drugem koncu Slovenije, tako da je bilo res pestro to prvo leto. Moram pa povedati, da je Ines res potrpežljiva do vsega, kar se nam dogaja, in hkrati popolnoma predana otroku. Odlična mamica je, kar mi je v neverjetno uteho. Vse drugo šteje manj od tega." Ker se je parček preselil na Obalo, je s tem postala tudi otežena pomoč babic in prijateljev, ki sta jih pustila v Mariboru. "Brez babic in dedkov ter tet in stricev zagotovo ne bi šlo oziroma bi šlo bistveno težje. Ob tej priložnosti se resnično zahvaljujem najboljši botri in hkrati teti za vso pomoč in vse tiste nerodne 'škatle', saj smo s tem prihranili ogromno časa in predvsem denarja. Zahvala gre iz istega razloga tudi malima sestričnama, saj sta njeni najboljši prijateljici in zaveznici. Babice so pa tako ali tako zakon! Živele babice! Nasprotovanj za selitev ni bilo, saj je bila odločitev skupna. Edino malo težje je bilo vse skupaj izpeljati logistično. Ines je vedela, da si želim nove priložnosti, ki mi je hkrati pomenila precejšen izziv. Tega sem se želel lotiti že pred letom dni, ko sva bila prvič v Portorožu, a je splet okoliščin zahteval drugače. Po drugi strani se ji je pa to podnebje izredno prikupilo in je zdaj ona tista, ki bi ob vsaki priložnosti rada ostala na Obali. (smeh)"
Ines in Mišo sta pred kratkim praznovala svojo tretjo obletnico. V ta namen ju je pot odnesla na romantični Bled. "Na Bled sva šla sama, brez Noemi, ki jo je čuvala babica. Z Ines imava sklenjen tihi dogovor, da greva ob vsaki obletnici - ne glede na vse, kar se okoli dogaja - nekam sama za nekaj dni, izbirava pa izključno kraje po Sloveniji. Bled sem izbral iz preprostega razloga. Še nikoli namreč nisem bil v tem mestu in zaradi tega sem prav trpel v sebi. (smeh) Od vseh sem poslušal, kako je lepo in kaj vse to malo mestece premore. Priznam, res sem bil navdušen nad doživetim in videnim. Imela sva se čudovito, v Hotelu Triglav in Restavraciji 1906 so naju razvajali tako kulinarično kot uživaško. V vsakem trenutku dneva in noči sva imela savne in bazen zase. Bivala sva v prelepi suiti s pogledom naravnost na Blejski otok, imela sva bogat zajtrk in večerjo, na voljo sva imela zelo oseben pristop vodje hotela, kuharja, receptorja, vse je bilo tako domače in pristno, fantastično. Ogromno sva prehodila, bila na gradu, veslala tudi do otočka. S čolnom sva se ob menjavi na veslaški poziciji tudi skoraj prevrnila, čisto malo je manjkalo. Imela sva srečo z vremenom, čeprav sem ob rezervaciji termina in hotela gledal napoved, ki je bila bolj žalostna. A tam je potem vse tri dni sijalo sonce. Zelo prijeten oddih in zagotovo si ga bomo še kdaj privoščili - v troje, seveda."
Po treh letih skupnega življenja in ustvarjene družine parček govori tudi o poroki. "Hočeš nočeš se pogovor zasuče tudi na to temo, ki se je dotakneva vsake toliko. Sam nisem ravno ljubitelj cerkvenih porok. Raje bi videl, da če oziroma ko se odločiva, to narediva na kakšnem čudovitem otočku, ko se vrneva, pa organizirava zabavo za vse bližnje in prijatelje." Veliko parov se poroči prav na Bledu, a Miša mikajo eksotični kraji. "Razmišljal sem o eksotiki: sinje modro nebo, bela mivka, kristalno čista voda, oba oblečena v belo in bosa, poročne priče kar eni domačini in dober fotograf, več ne bi potreboval," doda Mišo.
Napisala MIMA
