Planet samskih ni le romantična komedija. Je zmes pristnih človeških odnosov, ujetih v vrtinec življenja, s katerimi se je srečal že prav vsak izmed nas. Film je osvojil poljsko občinstvo, brez dvoma pa se bo usidral tudi v srca Slovencev. Režiser Mitja Okorn je v zgodbo vpletel tudi nekatere lastne ljubezenske izkušnje, kar pa film le še dodatno začini.
Story: Zdi se, da v zadnjem času človeška komunikacija poteka le še prek računalniškega ekrana. Ste se tudi zaradi tega odločili obravnavati film s tematiko spletnih zmenkov?
Pa pojdimo od začetka. Prvotnega scenarija nisem napisal sam, tako da osnovna ideja ni bila moja. Producenta Michal Chacinski in Radoslaw Drabik sta bila navdušena nad mojim filmom Pisma sv. Nikolaju in me povabila k sodelovanju pri njihovem projektu Planet samskih. Po pravici povedano je bil njun scenarij pravo razočaranje, zato smo ga skupaj z ekipo scenaristov preoblikovali, da je postal vreden režije in našega časa. Tako sem se po pol leta težkega dela v scenarij na smrt zaljubil.
Že na začetku je beseda tekla o samski glasbeni učiteljici Anji, ki verjame v 'staromoden' način spoznavanja moških, v živo torej, ne prek računalnika. Odloči se, da bo spremenila svoj pristop, zato se poda na prvi internetni zmenek. Tu pa se začne naš film ...
Story: Spletni portali za spoznavanje partnerjev so med ljudmi dokaj priljubljeni, vi pa ste se usmerili v še bolj priljubljene mobilne aplikacije, ki omogočajo ljudem, da najdejo svojo 'sorodno dušo'.
Scenariji so vedno najbolj prepričljivi, če vanje vpletemo življenje samo in z njim resnične dogodke. Ljudje nimamo več časa za spoznavanje bodočih partnerjev, zato smo zmenkarije prenesli na naše mobilne telefone, v aplikacije, kot je Tinder, ali v našem primeru, Planet samskih.
Story: Ali tudi sami uporabljate aplikacije, kot je Tinder?
Zdaj ne več, med pisanjem scenarija pa smo si ga na telefone namestili prav vsi in reči moram, da te kaj hitro zasvoji. Hitri zmenki, hitra hrana ... Vse to so produkti časa, v katerem živimo, v katerem se nam vedno nekam mudi. Ne izgubljamo časa za spoznavanje in nepotrebno blebetanje. Če ti oseba čez mizo ni všeč, nate v vrsti čaka še 10 drugih. Ne zavedamo se, da številni postanejo veliko bolj zanimivi, ko jih bolje spoznaš. Nič več ne cenimo poglobljenih odnosov, ki se lahko razvijejo šele po določenem času. Po drugi strani pa poznam številne pare, ki so se spoznali s pomočjo aplikacij, kot je Tinder, in so zdaj srečno poročeni ter imajo otroke. Nikoli ne veš, kje boš spoznal ljubezen svojega življenja, ponavadi pa prav tam, kjer to najmanj pričakuješ.
Story: Res je, življenje je polno presenečenj.
Seveda! Morda boš prek Tinderja spoznala totalnega kretena, in medtem ko boš jokala pri mizi, ti bo oporo ponudil natakar, ki je v resnici ljubezen tvojega življenja!? Nikoli ne veš, vse je mogoče! Jaz v to verjamem in ravno o tem pripoveduje film Planet samskih.
Story: Kaj pa metuljčki v trebuhu, nedolžni dotiki in nerodni pogovori? Kakšno je vaše mnenje o prvem zmenku?
Zdi se mi, da je vedno obsojen na katastrofo. Če sta si dva všeč, bo vse šlo narobe že zaradi treme, ki je prisotna.
Story: Ste vedno vi tisti, ki naredite prvi korak in povabite žensko na zmenek?
Ponavadi je tako, ja. (smeh)
Story: Za vami je že kar nekaj let zmenkov in ljubezenskih dogodivščin. Katera se vam je najbolj vtisnila v spomin?
(smeh) Še predobro se ga spominjam. Malo recikliranega in okrnjenega smo uporabili tudi v filmu. Se spomniš Anjinega zmenka, kjer jo za mizo pričaka najstnik, ki želi delovati kar se da zrelo?! Ponudi ji alkohol, iz denarnice pa mu poredno 'pade' kondom ... In točno tako sem jaz izgubil nedolžnost.
Story: No, to pa kar kliče po dodatni razlagi ...
Kot 14-letni fant sem med potovanjem po Franciji srečal dekle, s katero sva se nekaj časa spogledovala, nato pa je pristopila do mene. Punca je bila devet let starejša od mene. Očitno so mi že od samega začetka bolj všeč partnerice, ki so starejše in pametnejše od mene. (smeh) Očitno sem se ji zdel dovolj simpatičen in skupaj z njeno prijateljico smo odšli na pijačo. Zlagal sem se, da sem polnoleten, in strah me je bilo, da me bo prebrala, da bo dojela, da sem mlad in neizkušen. Zato mi je ob odpiranju denarnice na mizo 'po nesreči' padel kondom. Saj veš, pri 14 letih kondom v denarnici velja za nekakšno zrelost. Pomeni, da si dovolj odrasel, da si odšel v trgovino in z zardelim obrazom na plačilni pult prinesel zavojček kondomov. No, in to je naš Olek iz filma ...
Story: Torej ste v postelji prvič pristali s Francozinjo?
Tako je. Zdel sem se ji srčkan, njeni prijateljici pa tudi. Če pogledam nazaj, bi lahko 'prvič' kar z dvema dekletoma ... Vendar pa se mi je takrat že sama ideja izgube nedolžnosti zdela tako neverjetna, da nisem niti vedel, da obstaja možnost 'menage a trois'. (smeh) No, še dobro, da se nisem med rjuhami znašel z obema. Dekleti sta bili namreč v svoji starosti že izkušeni, tako ne bi razočaral le ene, temveč obeh!
Story: Že res, da je bila to za vas prva izkušnja, od takrat pa se jih je zvrstilo že kar nekaj. Ste se v tem času podali tudi že na kakšen zmenek na slepo?
Ah, kje! Bil pa sem na nekaj zmenkih, kjer deklet nisem osebno poznal, saj so tudi poznanstva na Facebooku nekakšni zmenki na slepo. Na spletu namreč lahko postaneš, kar želiš. Na svojo profilno fotografijo lahko nastaviš vitko plavolasko, četudi so tvoji lasje rjavi in se zaradi kilogramov najraje na daleč izogibaš tehtnice.
Story: Karakterji v filmu pa se zdijo tako domači, tako resnični. Od kod ste črpali ideje za oblikovanje glavnih likov v filmu?
Kadar oblikujem glavne karakterje, v vsakega vgradim tudi kanček sebe. Pred leti sva si bila tako s Tomekom zelo podobna. On je nekakšen šovinistični ženskar, ki kot ptič leta iz gnezda v gnezdo in se ne želi ustaliti. Tako je bilo tudi z menoj! No, zdaj mi je bližje zgodba Ole in Bogdana.
Story: V katerih potezah pa ste torej najbolj podobni Bogdanu?
Bog daj, da sem mu čim manj. (smeh)
Story: Imate tudi vi tako kot Bogdan in Ola izkušnje z ohranjanjem zveze pri 'življenju'?
Tista prava, ki bo razumela, da jaz tu pa tam resnično potrebujem svoj ustvarjalni odmik, bo z mano mirna in najina zveza ne bo imela pod vprašajem 'roka trajanja', ampak bo samo rokenrol. (smeh)
Story: Torej iščete predvsem partnerico, ki bo razumela vašo ustvarjalno plat. Uspešno emancipirano žensko ali tradicionalno usmerjeno dekle?
No, verjamem v tradicionalno vlogo ženske v družini. Ženske si želite postati enakopravne, čeprav ste to že vedno bile in se tega preprosto ne zavedate. Zaradi nenehnega dokazovanja po enakopravnosti pa izgubljate svojo pravo moč. Saj poznate pregovor: Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Skrb za dom in družino vas naredi še bolj privlačne, čeprav na prvi pogled morda ne deluje tako. Prav zaradi želje po nenehnem dokazovanju enakopravnosti so številne ženske nesrečne in samske, s takimi pa se nam moškim ne da ukvarjati. Žal.
Story: Uf, številne ženske bi vam zdaj najraje prisolile klofuto.
Drage dame, kavalirji še niso izumrli. Pustite nam biti moški, pustite nam, da vas razvajamo. Svojo drago želim pocrkljati, ji odpreti vrata, peljati na romantično večerjo ... V osnovi smo moški še vedno lovci, ki želimo poskrbeti za vas. To seveda ne pomeni, da boste čepele doma za štedilnikom. Izpolnite svoje ambicije, postanite igralke, novinarke, vendar v osnovi ostanite tradicionalne, domače. Takšne, kot vas imamo najraje.
Story: Kako pa svojo ljubezen izrazite na dan zaljubljencev? Ali valentinovo sploh praznujete?
Ah, kje pa, to je še eden izmed ameriških 'fast food' produktov, uvožen v Evropo, ki pa je povsem izpraznjen in nepravi. Že ideja, da obstaja dan v letu, na katerega so vsi povprek zaljubljeni. Kar nekaj. V bistvu ne maram praznikov, tudi rojstnih dni ne. Živčen sem, ker moram nekaj kupovati na silo. Rad imam originalnost in predvsem spontanost! Kadar na čisto običajen dan v izložbi trgovine opazim nekaj, kar bi bilo super darilo za osebo, ki mi je pri srcu. Takrat to preprosto kupim, ne glede na dan oziroma letni čas. Predstavljaj si, da imaš pet bratov in sester tako kot jaz in jim moraš ob praznikih kupiti darilo. Nočna mora. Moj oče se mora nehati razmnoževati, drugače bomo vsi skupaj bankrotirali. (smeh)
Story: Pravite originalnost. Rože, bombonjere in podobni produkti torej ne pridejo v poštev. Kako potem vi presenetite svojo boljšo polovico?
Dvakrat sem za dekle posnel film, enkrat celo igranega. Prepričal sem kolega, da sta zaigrala prizor, kako sva se spoznala. Čista komedija! Drugič pa sem jo presenetil s fotografijami najinih najlepših trenutkov, ki sem jih zmontiral v celoto in jim dodal glasbo. Fino je, ko nekaj narediš iz srca, sam od sebe. Problem je, ker vsako stvar želim narediti kar se da najbolje, kar pomeni, da za to potrebujem veliko časa. Tega pa preprosto nimam.
Story: Torej ste perfekcionist?
Ja, in to me tepe. Velikokrat v življenju šteje več manjših pozornosti kot ena velika. Jaz pa si že za čisto običajen pogovor z bližnjimi želim vzeti čas in narediti to tako, kot rečemo Gorenjci, 'kot se zagre', torej na edini možen način, ki ga jaz poznam in znam - perfektno! In zato je, kot sem že omenil, potreben čas, tega pa nikoli ne najdem. Seveda se lahko zgodi, da mi bo nekoč žal, da jim nisem namenil več časa, zato poskušam to spremeniti. Moj največji strah je, da mi to ne bo nikoli povsem uspelo.
Planet samskih
Od besnega kričanja do solzic in veselega smeha
Pristna romantična komedija je že na premieri dosegla odlične odzive gledalcev, saj se v njej lahko najde prav vsak izmed nas. Kaj pa o filmu menijo predstavnice ženskega spola? "No, nekatere so si ga ogledale kar trikrat," v smehu pojasni Mitja in doda, da so ga uporabnice spletnih zmenkarij zaradi izjemne pristnosti označile kot najlepši približek realnosti. "Se spomniš prvega srečanja Anje in Tomeka? Slednji ji takrat nesramno pove številne sočne podrobnosti iz njenega 'nesrečnega' življenja. Ta scena je izredno čustvena, o čemer lahko sodimo tudi po odzivu gledalk v kinu. Številne so namreč vstale in vpile na ekran," še ponosno pove odlični režiser filma, po ogledu katerega marsikdo z robčkom v rokah zapušča dvorano. V filmu se sicer prepletajo tako zabavni elementi kot nekateri bolj ganljivi, ob katerih se bo marsikomu utrnila kakšna solza. "Zame najbolj močen trenutek je, ko Anja sama igra na klavir, žalostna, ker je šlo vse narobe, in na omarici opazi sliko pokojnega očeta. Takrat se zave, kaj mora narediti, da bo spremenila svoje življenje," zaključuje Mitja, ki se ga je scena resnično dotaknila, prepričan pa je, da bodo ob ogledu uživali tudi gledalci.
Napisala: Nika Arsovski
