Priljubljena skupina Bepop, tokrat v nežnejši zasedbi, se je v velikem zamahu vrnila na glasbeno sceno. Alenka Husić, Ana Praznik in Tinkara Fortuna so stopile na glasbene odre, ki so se v desetletju in pol dodobra spremenili. Zdaj so Bepop Ladies.
Ob podatku, da je od obdobja, v katerem so se na radijskih valovih kot za stavo vrtele Bepopove melodije, minilo že 16 let, sem le izbuljila oči. Tudi sama sem takrat znala priljubljene pesmi na pamet, zato sem njihovo vrnitev na glasbeno sceno toplo pozdravila.
Kako se je porodila ideja, da se spet vrnete na glasbeno sceno?
Tinkara: Najprej smo bile odločene, da če Simon ne želi nastopati, tudi me ne bomo. Imeli smo geslo: “Vsi za enega, eden za vse". A želja v nas je tlela naprej, saj smo vse rojene za oder. V nekem trenutku smo se tako odločile, da povprašamo Simona za mnenje o tem, kako se mu zdi, če nastopimo same. Podprl nas je in skorajda čez noč smo obudile Bepop, le da tokrat v ženski zasedbi. Smo še vedno Bepop, le na družbenih omrežjih nas najdete pod Bepop Ladies, saj je bil Bepop že zaseden. (smeh) Tudi to ime nam godi, pravzaprav sta nam obe imeni ljubi.
Ste bile sicer zadnja leta pogosto v stiku?
Ana: Seveda, tudi s Simonom smo se veliko slišale. Največkrat kar prek družbenih omrežij, saj vsak živi na svojem koncu Slovenije. Tudi zaradi družinskih obveznosti pa bi bilo skorajda neizvedljivo, da bi se prav pogosto srečevali. Smo si pa vsaj enkrat na leto vzeli čas in se srečali, bodisi pri Tinkari na pikniku ali pa smo enkrat vmes presenetile Simona za njegov 40. rojstni dan.
Kaj vam je predstavljalo največji izziv, ko ste se odločili, da po 16 letih spet združite moči?
Alenka: Jaz sem načeloma edina, ki je v vseh teh letih ostala v stiku z glasbo (zasedba Sopranos), tako da če izhajam iz sebe, me je skrbela predvsem organizacija, kako vse dobro načrtovati, da ne bo nič trpelo. (smeh) Vse tri smo mamice, družina nam je še vedno na prvem mestu, so pa naše dame, vse tri imamo same hčerke - skupaj jih je šest, zdaj že vseeno toliko velike, da ni problema, če kakšen dan manjkamo doma. (smeh) Vsekakor moram omeniti in pohvaliti tudi svoje zlate partnerje, ki se kar dobro znajdejo, ko smo odsotne. Smo dovolj zrele in pripravljene, da krmarimo na več področjih hkrati. Prav zato večjih izzivov niti ni bilo. Super sodelujemo in izbrale smo odločno ekipo, ki nas podpira v vseh pogledih.
Ste se glasbenega ustvarjanja tokrat lotile kako drugače?
Ana: Kar se glasbenega ustvarjanja tiče smo se same že pred leti preizkusile v pisanju melodij in besedil. Kaj hitro sem spoznala, da to ni zame. Tinkara ima morda največjo željo in talent v tej smeri, o čemer se lahko prepričate, če preberete njeno knjigo in spoznate njen pesniški navdih. Glasbenega ustvarjanja se tokrat nismo lotile same, smo se pa povezale z vrhunskimi slovenskimi glasbeniki, ki so po našem mnenju velikokrat podcenjeni. Pri novi pesmi Daj se nasmej smo sodelovale z Žanom Serčičem, s katerim smo se hitro ujeli. Družita nas podobna miselnost in energija. Vesele smo, da nas je videl točno tako, kot vidimo same sebe. To je zmagovita kombinacija.
Kako se je v 16 letih spremenila glasbena scena?
Tinkara: Kadar smo na kupu, med nami vlada takšna energija, kot je vladala takrat. Mladostna energija torej nikakor ni izginila. Tudi med glasbenimi kolegi se morda dandanes celo bolje počutim kot takrat. Morda nas zaradi naše zrelosti dojemajo bolj spoštljivo. Seveda pa je drugače. Takrat je bilo več glasbenih oddaj in videospoti so se pogosteje vrteli po televizijskih kanalih, dandanes se je vse preselilo na splet, na YouTube.
Menite, da bi dandanes takratni Bepop požel tako velik uspeh kot takrat? Bi bil še večji?
Tinkara: Ne vemo, kaj bi se zgodilo. V tistem trenutku je bilo tisto prav, v tem trenutku pa je naš čas in imamo se super. Verjamem v naš uspeh tudi ob spremenjeni glasbeni sceni.
Ana: Ne vem, ali lahko ti dve obdobji dejansko primerjamo. Sta si enostavno preveč različni. Velik indic je v tem, da splet takrat ni imel dosega, kot ga ima danes. Dandanes se je življenje preselilo na splet, tudi oboževalci imajo občutek, kot da te poznajo, saj smo glasbeniki aktivni tudi na družbenih omrežjih. Takrat je bilo drugače. Da so nas spoznali, so se morali pripeljati na koncert, se udeležiti podpisovanja albumov … Obveščanje je potekalo drugače kot danes. Internet bi bil zagotovo tudi pred 16 leti za nas velika prednost, prepričana sem, da bi bil naš uspeh še večji. Po drugi strani pa so družbena omrežja tudi na neki način obremenjujoča. Glasbeniki se počutimo obvezani, da smo prisotni na vseh mogočih platformah, če nas namreč ni, potem skorajda ne obstajaš. Ne vem, ne morem se odločiti, ali mi je to všeč ali ne.
Kdo bi bil dandanes vaša največja konkurenca?
Tinkara: Hm, težko rečem. Pri svojih letih res nisem več tekmovalna, zato na druge glasbenike ne gledam kot na konkurenco. Vsak počne tisto, v čemer je najboljši. Glasbeniki smo namreč ena velika družina, vsaj takšen je naš odnos, tudi ko se srečujemo na nastopih.
Alenka: Poslušalcem je všeč različna glasba in vsak lahko najde izvajalca, ki mu je najbliže. Morda je največja razlika videti prav v žanrih, pop glasbeniki imamo svoj krog poslušalcev, druga zvrst spet drugi krog ... Konkurence resnično ni občutiti, kaj šele, da bi z glasbenim udejstvovanjem skakali v zelje. Glasba bi nas morala vselej združevati, ne pa siliti v tekmovalnost.
Predstavljate novo pesem Daj se nasmej. Kakšna je glavna sporočilnost? Pozitivna energija?
Tinkara: Kot je dejala Marilyn Monroe, nasmeh je najboljši make up! (smeh) V to močno verjamem. Prav tako v dobro energijo, da iz vsake stvari potegneš, kar se da najboljše. Najboljše zdravilo je, da stvari jemlješ pozitivno.
Ana: Seveda ni lahko. Težko je posploševati, včasih so težave enostavno večje, in jih ni mogoče rešiti z nasmehom. Je pa precej lažje, če ohraniš pozitiven duh. Kako najti pozitivo? Odvisno od posameznika. Nekateri jo najdejo v glasbi, drugi meditirajo, tretji se odpravijo na sprehod. Me smo se našle v glasbi.
Alenka: Vselej poudarjam, da se vse nabira v nas in izhaja iz nas. Če lahko nekomu melodija vsaj za trenutek polepša dan, toliko bolje. Sicer pa ponujamo poslušalcem z Daj se nasmej ravno to, kar smo Bepop zmeraj bili – pozitivo.
Med poslušalce spadajo tako najstniki ter tisti, ki so vas zvesto poslušali pred 16 leti. Kakšnih odzivov ste deležne?
Tinkara: Predvsem pozitivnih. Ko smo se lani vrnile na glasbeno sceno, nas je presenetilo, da so naši poslušalci, ki so bili pred 16 leti še otroci, zdaj odrasli, a je ljubezen do naše glasbe ostala. Očitno ima naša glasba prav posebno moč. Morda človeka vrne v obdobje, ko jim je bilo lepo. Težko je z besedami opisati občutke, ko ljudje pojejo pesem v en glas z ustvarjalcem. Poseben občutek.
Ana: Tudi odziv naših glasbenih kolegov na novo pesem je pozitiven. Vsi z veseljem povedo, da nam je pesem pisana na kožo, da nas predstavlja v celoti. Poudariti moram, da je Žan Serčič pri tem stopil v res velike čevlje, saj je pesem Moje sonce še kako živa, on pa je želel ohraniti prepoznaven Bepop zvok. Ne le da mu je uspelo, hkrati je pesem slišati moderno. Iz pesmi je jasno, da gre za nov Bepop, a s prepoznavno melodijo. Smo nadvse zadovoljne in prepričane, da nas čakajo še veliki skupni projekti.
Napisala: Nika Arsovski, Fotografije: Agencija Damn
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču