Uspešen igralski par lahko črpa razloge za optimizem ne samo s poklicnega področja, temveč tudi zasebno. Mojca Funkl in Gregor Gruden sta namreč mami in oči, ki svojo novo vlogo jemljeta resno, pa vendar nadvse sproščeno in brez nepotrebnih zapletov. Družinica seveda najbolj ceni trenutke, ko mali ni v vrtcu, starša pa nimata eden vaje, drugi predstave.
Odkar je tu otrok, se je marsikaj spremenilo. Predvsem oba opažata, da ne moreta vsega ljubega časa v dnevu posvetiti le sebi, ampak je nenadoma v življenje prišla nova prioriteta, ki je seveda neprenehoma na prvem mestu. Sicer ni to nič slabega, le tiste stvari, ki si jim prej brez odlašanja namenil čas (kavica s prijateljico ali pivo s kolegi), se zdaj zgodijo občutno redkeje.
Zavedata se, da ne moreš imeti otroka in s tem povezanih skrbi venomer v mislih, sploh ko si na odru, morata biti sposobna preklopa. Mojca in Gregor imata še vedno zelo rada svoj poklic, jima je pa nekaj najlepšega, kadar se jima mali Frane nasmehne ali kaj zanimivega pokaže, pove.
Gregor razlaga ljudem, ki nimajo otroka, da je to tako, kot če bi šel na jadranje. ''Spustiš se v to, ker je lepo in poetično, v bistvu pa nevarnost nikoli ni daleč. Ko se zakomplicira, se resno zakomplicira in vedno moraš kaj postoriti. Najbolje, da stvari odlagaš tam, kjer si jih našel, če ne, bo velika težava, ko jih boš zopet potreboval,'' nam širokogrudno razloži pravila očetovstva.
Mojci je naravnost fascinantno, kako ima že od prvega dne malo bitje svojo osebnost, in sama upošteva starševska načela, da ga lahko zgolj usmerjaš in paziš nanj, njegove osebnosti pa ne moreš in konec koncev tudi nočeš spreminjati.
Včasih je ves čas v dnevu lahko poljubno izkoriščala zase in za partnerja, materinstvo pa pomeni, da prideš nekako na stranski tir. Vse, kar je nepotrebno izgubljanje časa, nenadoma odpade. ''Egocentrizem se omili - tega občutka sicer nimaš, dokler ne pride otrok. Potem pa hitro opaziš, da je manj časa,'' iskreno z nami podeli svoja občutja Funklova.
''Prej se ukvarjaš samo s sabo, zdaj se pa večinoma samo z otrokom."
Ko je bil majhen, je Gregor je hotel biti roker. Zdaj ima bend - že kar nekaj časa obstajajo namreč Kamerad Krivatoff in trenutno miksajo komade v ploščo. Gregor ni človek, ki bi delal načrte za prihodnjih pet let. Od nekdaj se je videl kot družinski človek, zdaj družino ima in jasno je tudi, da bo še vedno igralec. Ne želi si, da bi se kariera premaknila kam drugam, saj dobi zagotovo vsaj eno vlogo na sezono, ki mu je izziv, in rad ima svojo službo.
''Jaz sem zdaj zelo poceni, sploh če me pelje na zmenek,'' se pošali Mojca, ki pravi, da je zaradi pomanjkanja pivske kondicije že po enem šampanjčku pošteno vrtljiva.
Ko smo ju povprašali, kako si razdelita naloge, vsak pohvali drugega, kako mu je v veliko pomoč, in redko je videti toliko naklonjenosti in timskega dela kot pri njiju. Sploh je pohvalno, ker sta oba igralca in stereotipno velja, da so ti nagnjeni k ustvarjanju drame tudi v vsakodnevnem življenju.
''Včasih dobiš občutek, da te sploh ne potrebuje zares,'' deli z nami moški del para, ki mu je že pri porodu morala Mojca potrditi, da ji je res pomagala njegova prisotnost, saj hitro pride vtis, da ne moreš kaj dosti pomagati. ''Prej se ukvarjaš samo s sabo, zdaj se pa večinoma samo z otrokom. Posebej, ko so tako majhni - v tem trenutku te res potrebuje,'' pravi igralka, ki najbolj od vsega pogreša spanje.
"Najnujnejše stvari so živci in samozavest"
Kljub utrujenosti pa se nikakor ne pritožuje nad novimi obveznostmi in je vesela, da ji Gregor tako dobro stoji ob strani. Velikokrat ga mora dati on spat; ko je šla Mojca na premiero svojega filma v Sarajevo, je ni bilo kar tri dni, pa sta se fanta sama prav dobro znašla. Ko se je mali prebudil sredi noči in klical mamo, sta šla z očetom preprosto po stanovanju, jokavček se je na lastne oči prepričal, da je ni, in sladko zaspal nazaj.
''Najnujnejše stvari so živci in samozavest. Hitro lahko namreč začneš dvomiti o sebi, ko je z malim kaj narobe. Joka pa noče nehati. Mogoče ima krče in gleda te s tistimi modrimi očmi in v bistvu ne veš, ali so res samo krči ali je kaj hujšega,'' opisuje izkušnjo mladi očka, ki želi otroku le pokazati, da razume, da boli, in mu dati zagotovilo, da bo minilo. ''Vsekakor je lažje biti oče kot mama,'' doda čedni igralec in obenem priznava, da dobiš neko drugo perspektivo, ko pride novo bitje na svet, in da to včasih celo pomaga pri boljšem razumevanju kakšne vloge.
Oba sta zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem in bosta skupaj zaigrala v predstavi Sedem let skomin, v igralski zasedbi sta poleg njiju tudi Ajda Smrekar in Sebastian Cavazza. Mojca trenutno blesti v slovensko-bosanskem filmu Adria blues, kjer igra glavno vlogo, Sonjo, ženo bivšega rokerja, ki se preživlja z vročo linijo.
Med snemanjem filma je imela voznika, ki jo je po predstavi pobral v gledališču, odpeljal v Novi Vinodolski, kjer so snemali film, tam je prespala, snemala čez dan in nato jo je peljal nazaj v MGL, saj je imela večerno predstavo. ''Intenzivno je bilo in vedno se pojavi element strahu, ko je treba igrati tako močna čustva, vendar se je zaradi zaupanja v režiserja in izvrstnega soigralca vse briljantno izteklo,'' pove Mojca.
Gregorja pa bomo lahko spremljali na malih zaslonih kot Bojana Rozmana, najstarejšega izmed bratov v sveži nadaljevanki Nova dvajseta. Zanjo upa, da bo dobro sprejeta, ni namreč čisto klasična sitkom komedija, so pa v njej dobri liki in zgodbe, ki se dogajajo tukaj in zdaj, in ustvarjalci si želijo, da bi bila ljudem všeč.
Anamarija Mitić za revijo Story
