Mojca Mavec v družbi še šestih drugih voditeljev skrbi za večerno oddajo Poletna scena, o svojem poletju in nedavnih novih doživetjih iz Vietnama pa nam je zaupala nekaj podrobnosti.
Mojca, pravkar ste se vrnili iz Vietnama. Sicer ste obiskali že dobršen del sveta, pa vendar. Kaj vas je v tej državi najbolj prevzelo?
Raznolikost dežele, sploh tropski kras, in ljudje, kot vedno. Tam nikoli nisi sam, vse je v množini, celo jutra začenjajo skupaj z vadbo taj čija ali joge smeha. To moraš doživeti! Množica ljudi, ki se zjutraj ob petih krohota sredi parka. Takoj gre žlehtnoba stran in dan se začne z dobro voljo in v dobri družbi.
Ste Vietnam obiskali prvič?
V Vietnamu sem bila drugič, tokrat na snemanju za oddajo Čez planke. Kaj vem, ali je zelo drugače. Seveda je tokrat bil urnik nabit, na dan s snemalcem zamenjava več lokacij in spoznava mnogo več ljudi. A tudi moji dopusti so bolj aktivne počitnice. Nisem ravno tip za poležavanje na plaži.
Tam ste bili, ko smo Slovenci praznovali dan državnosti, kajne? Kako bi ocenili njihovo državno zavest v primerjavi z našo?
Štiriindvajsetletnico države smo v Vietnamu pošteno zalili s pivom. Težko je primerjati državno zavest Vietnamcev z našo. Živijo v popolnoma drugačnem režimu. Tu je še veliko cenzure in kontrole. Štirideset let po koncu vietnamske vojne tudi še zares ni prišlo do sprave med severom in jugom, med ljudmi je tako prikritih še veliko zamer. No, tu pa je malo podobnosti s Slovenijo.
Smo Slovenci premalo ponosni na svojo državo?
Slovenci smo včasih še preveč ponosni na svojo deželo, se radi pohvalimo, v kako lepi deželi živimo, ko pa gre v njej kaj narobe, je pa cel hudič in smo še preveč kritični. Morda je to še ostanek preteklosti, enostavno pričakujemo, da bo država za nas storila vse.
Pa kdaj po Sloveniji hodite z očmi turista? Da si predstavljate, kaj oni najprej opazijo, kakšne vtise naberejo?
O, velikokrat sem turistka v svoji domovini. Obiske tujcev imam najraje, saj ti odprejo nov pogled na domače kraje, tudi sama vedno odkrijem kaj novega. Slovenija je za tujce vedno lepo presenečenje, saj si nikoli zares ne predstavljajo, kam gredo. Ni slik v glavi kot pri Benetkah. Večinoma pričakujejo bolj čemerno deželo, ostanke socializma, Vzhodno Evropo ... in potem najprej naletijo na sončen dan v živahni Ljubljani.
In kaj vas vedno znova očara?
Kako blizu je pri nas narava. Kamor koli greš, jo imaš pred pragom.
Veliko se srečujete z ljudmi različnih etničnih, verskih in nacionalnih pripadnosti, zaradi česar verjetno lahko s posebnimi očmi gledate na nas Slovence kot narod. Smo pri tistih s pozitivno zavestjo ali bolj negativnim pristopom?
Slovenija je prelepa dežela z namrgodenimi ljudmi. Koliko je pri nas nekega godrnjanja, ljubi bog! Včasih se zdiš že sumljiv, če se preveč smejiš. Kak pogled več čez planke res ne škodi, dobiš malo več občutka, da pri nas ni vse tako zelo slabo, kot misliš.
Sicer ste čez leto veliko po svetu. Si zato poletni oddih navadno privoščite kje v bližini?
Poletja so večinoma delovna, saj z montažerjem zlagava, kar smo med letom posneli. V avgustu bo na sporedu nova serija Čez planke. Je pa kak podaljšan večer na domačem vrtu zato toliko lepši.
Kako pa sicer najraje preživljate svoj poletni oddih? Kakšen slog počitnic uživate takrat, ko ste zares na počitnicah?
Po navadi v kakšni zanimivi, majhni regiji, kjer svet lahko odkrivaš po malih korakih – Normandija in Islandija sta bili nepozabni, malo spanja v šotoru sredi narave in malo mestnega vrveža.
Kateri spominek z vaših potovanj pa je na posebnem, častnem mestu doma?
Vsi spominki v glavnem pristanejo v domačem loncu. Vedno se vrnem s polnimi torbami začimb, čajev in čudodelnimi praški.
KAJA MILANIČ,
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču