Zmagovalca letošnje Eme sta Maraaya, mož in žena, ki ne želita igrati na karte poročenega in zaljubljenega para. Zagotovila sta nam, da se kaj takega ne bo pripetilo na velikem odru Evrosonga, saj je njuno glasbeno sodelovanje strogo profesionalno.
Na Dunaj potujeta s svojima najmlajšima, triletnim Vidom in enoletnim Oskarjem, ki sta preteklo soboto iz domače dnevne sobe navijala za starše. Marjetka in Raay sta se ob tem odzvala zelo čustveno, saj jima sinova pomenita največ.
Z zmagovalcema smo se pogovarjali o nastopu, ljubezni in potovanju na Dunaj.
Story: Po videnem na letošnji Emi se večina izvajalcev ne ukvarja s tem, da bi bili vizualno skladni s pesmijo. Kakšno je vajino mnenje glede kostumskega vpliva?
M: Vedela sem, da bi na odru rada stala in skozi pesem povedala svojo čustveno zgodbo in s tem pokazala naravne gibe, ki privrejo na površje. Potrebovala sem obleko, ki lahko zaživi sama na odru, da se sama lahko prepustim drugim stvarem. Najprej sem hotela biti v črni barvi, pa sem si glede na pozitivno sporočilo pesmi zaželela belo, ki predstavlja nedolžnost.
Story: Kaj pa slušalke? Za njih pravita, da naj bi predstavljale tisto, kar je pomembno - glasbo, in ne kostuma?
R: Nikoli ne gledava na to, da bi bile slušalke skladne z obleko. Nočeva jih narediti umetelne, ker sva to že poskusila na prvem fotografiranju in je bilo videti grozno. To je strateško, ker niso del stajlinga.
Story: Imata za nastop na velikem odru že konkretno dodelano kostumografijo?
R: O tem bomo morali dobro razmisliti. Ena možnost je bila tudi, da gremo s to belo obleko naprej, ker je tako močna. Pustimo mnenja, mi bomo delali to, kar čutimo. Tudi za rusko predstavnico so na Evrosongu vsi dejali, da je njena obleka videti kot iz babičine skrinje, na koncu pa je bila peta, ker je prišla na površje glasba. Če bi bila Marjetka preveč stilsko dovršena, glasba ne bi bila v ospredju.
Story: Kaj ste z ekipo počeli po zmagi, kako burna je bila noč?
M: Domov sva prišla ob petih zjutraj, zbudila pa sva se ob pol desetih in takoj oddrvela k otrokoma. (smeh) Tako da sva bila kar polna energije, nič kaj se nama ni več spalo … Nato pa sva si ogledala posnetke na YouTubu, prebrala sporočila na Facebooku, na telefonu …
R: Polovici sem se že zahvalil, še 72 se moram. (smeh)
M: Sicer smo pa res zažurali tudi z drugimi glasbeniki in pevci. Emo sem začutila kot zelo pozitivno, nastopajoči smo bili zelo medsebojno povezani. Malo smo si izmenjali občutke in tudi luštno je bilo, ker sicer nimamo priložnosti, da bi se veliko srečevali. Potem pa smo šli ob petih zjutraj še skupaj na jufko. (smeh)
Story: Sta otroka gledala Emo?
M: Vid je gledal. Sicer pa še nisva dobila kakšnega čustvenega izliva od njiju. Prijateljica je poslala fotografijo plakata, na katerem je bilo napisano 'Mami, ati - najboljša sta!', pa celo narisal naju je. Ko sem to videla, sem se zjokala. Oba sva bila zelo čustvena, ko sva to videla.
Story: Je zdaj še težje usklajevati starševstvo s kariero?
M: Nama se vedno kaj dogaja. Če ne bi bilo tega, bi bilo pa kaj drugega. Vedno si dajeva kakšne naloge in tako živiva, tako se dobro počutiva. Pred Emo sem imela angino, zaradi katere sem morala počivati tri dni, pa mi je bilo noro dolgčas. Nisem vajena ležati, nenehno moram nekaj delati, ker mi je ležanje največja muka. Oba sva takšna in tudi ne predstavljam si, da bi se vsak večer ulegla in gledala film. Tega bi se hitro naveličala, nama se mora vedno kaj dogajati.
Story: Kako ohranjata romantiko, glede na to, da sta nenehno skupaj?
M: Na Emi smo imeli starševske debate, ker smo vsi novopečeni starši in vsi smo v istem 'šmornu'. (smeh) Mislim, da je največja romantika ravno to, da vse te trenutke lahko doživiš skupaj. Oba čutiva enako, ker vlagava energijo v iste stvari. Težko opišeš tistemu, ki tudi sam ni v tem. Pri otrocih pa je največja 'romantika' ta, da greš lahko kdaj na kosilo, ne da bi ti kdo težil, in ga poješ od začetka do konca. (smeh)
Story: Sta vesela, da sta tokrat zmagala na Emi? Je deloval šesti čut?
R: Res je, da so bili že od začetka odlični odzivi na stil glasbe, in glede na koncept sva upala, da bova toliko izstopala, in očitno nama je uspelo. Nisva upala ali po tiho pričakovala, ker nama je bila res zelo všeč najina skladba - tudi potem ko sva slišala druge.
M: Od trenutka, ko sem prestopila vrata RTV-ja, nisem imela nobenih pričakovanj. Popolnoma sem se prepustila toku, nobenih kalkulacij ni bilo in ni me zanimalo, kaj pripravljajo drugi. Videla sem samo svojo zgodbo, ker mi je bilo pomembno, kako bom sama doživela Emo. Želela sem si, da bi bila od začetka do konca na isti energiji, na nekem udobju. Cilj mi je bil, da bi bila prisotna v trenutku in da sprejmem, kar se bo zgodilo. To mi je uspelo in na to sem zelo ponosna.
Story: Kaj vama je bilo všeč pri drugih izvajalcih in kdo vaju je prepričal?
M: S karizmo me je prepričala Renata, pevka skupine I.C.E. R: Pri njih se je tudi čutilo, da so neobremenjeni. Pa tudi z Rudijem Bučarjem smo se super razumeli, ker smo imeli skupno garderobo. Od pesmi mi je bila všeč tudi skladba Tima Koresa, ki mi je bila, poleg najine, najbolj sodobna. Na koncu pa je tako ali tako kot na Evrosongu: več ko jih vidiš, več ti jih je všeč in na koncu ne veš več, kje si.
Story: Je bila v zaodrju kakšna simpatična prigoda, se je kaj zalomilo tik pred nastopom?
M: Ker sem v preteklosti že priznal, da občasno nepremišljeno razsipam z denarjem, sem tudi tokrat za vsak primer kupil kar tri slušalke za uho, ker so izredno pomembne pri nastopu. Prve so mi nehale delati in jih nisem popravil, pa sem kupil še ene in tretje za rezervo. Marjetka me je še kregala, da brez zveze zapravljam denar, pa sem vztrajal pri tem, da je dobro imeti rezervo. Prvi dan je na glavni generalki Marjetka ugotovila, da se sliši samo na eno uho, zato sem odprl nove. Naslednji dan pa se je med fotografiranjem z Evo Ano Kazič pripetila nezgoda, saj je stopila na najine tretje rezervne slušalke in jih uničila. Na koncu smo si jih za nastop izposodili …
M: Pa še naši plesalki se je strgala obleka. Imela naj bi zaprt rokav, pa se je naredila luknja in stilistka Vesna (Mirtelj, op. p.) ji je strgala celoten rokav, da je bilo videti stilsko namerno.
Story: Se kdaj sporečeta pred nastopom in ali bi to lahko vplivalo na uvrstitev?
M: Tega si ne bi dovolila. Bi že uredila, ker tudi v odnosu nisva človeka, ki bi zdržala biti sprta. Skregava se in nato hitro razčistiva, nič se ne kuha. Če je kaj takega, se zdereva drug na drugega in dava to iz sebe, tako da se nama to še ni zgodilo in mislim, da se nama tudi ne more.
Story: Se vama zdi škoda, da je letos Evrosong v sosednji Avstriji, in ne v kakšni bolj oddaljeni državi?
M: Zdaj pa lahko povem eno anekdoto … Z Raayem sva imela po sedmih letih manjšo krizo in takrat sva šla za 14 dni narazen. Prvi romantični zmenek, ki je sledil po tem, je bil na Dunaju, kamor me je peljal. Vedel je namreč, da ga obožujem, ker sem bila tam že s šolo, in od takrat sem nenehno govorila, kako bi šla rada na Dunaj. In tako sva se pobotala.
Story: Vidim, da imata kar zanimive zmenke …
M: Po sedmih letih sva si že zaslužila nekaj bolj konkretnega. (smeh) R: Pa še s kočijo sva se peljala. (smeh)
M: Zelo rada imam Dunaj in tudi blizu je. Ne maram namreč potovati daleč in menda se bo šlo tja celo z avtobusom, kar mi je sploh všeč, saj je bolj zabavno.
Story: Kakšna so vajina pričakovanja?
R: Najina zgodba je zelo povezana z glasbo in upava, da bo tako kot do zdaj, da bo ta v ospredju. M: Tam se zgodi čarovnija, saj se na odru na koncu vse poklopi: od luči do obleke ali vsega drugega. Sicer pa ne moreš predvidevati, ker je en večer rezerviran za publika, eden za komisijo in dvakrat se mora zgoditi čarovnija, da dobiš popolno zgodbo. Tega pa ne moreš napovedati.
Story: Pa menita, da imata že kaj prednosti glede na dosedanje izkušnje z Evrosongom?
M: Ko si ti v svoji zgodbi, moraš misliti nase. Midva bova res popolnoma pripravljena …
R: To pa pomeni, da bova tako pripravljena, da bova na odru samo uživala. Tako je bilo tudi na Emi in samo s tem imaš priložnost, da se zgodi čarovnija.
M: Zdaj se spomnim občutka, ko sem vsa ta leta gledala Evrosong s kavča in spremljala druge … Kako lepo je, ko čakaš, da bo na vrsti Slovenija, in si močno želiš, da bi predstavniku uspelo, in iz srca navijaš. Želim si, da bi Slovenci na kavču rasli, in ne lezli skupaj. (smeh) To si želim.
Story: Sta potem velika patriota?
M: (smeh) Ko sem bila mlajša in ko še ni bilo recesije, sem v trgovinah kupovala izključno slovenske izdelke, zdaj pa je malo drugače. Tudi pri športu in glasbi sem vedno ponosna, ker mi je všeč kolektivni duh. Ko smo ponosni, ne glede na rezultat … “Zakaj sploh sodelovati na Evrosongu?” so naju velikokrat vprašali in se navezuje na ta odgovor. To je pač družinski dogodek, ko se pred televizijskim ekranom zberejo sorodniki, prijatelji in to postane stvar, o kateri govorijo vsi. Gre torej za povezanost, in to se mi zdi pomembno, zato Evrosong mora biti.
Story: Kje bosta otroka v tem času?
R: Za teden dni gresta z nama, ker sta tako majhna, da ju 14 dni ne moreva pustiti doma. M: Kje pa, meni bi počilo srce. Babici gresta zraven. (smeh)
Story: Očitno bosta lahko obnovila romanco na Dunaju, kajne?
M: Tako je. (smeh) Zdaj si lahko zopet nadeneva svoja prstana, ki sva ju odstranila zaradi nastopa.
Story: Potem se ne bo ponovil Duo Platin trenutek?
M: Zadeva ne bo ljubezensko zapakirana. (smeh) Šalila sva se, da če zmagava, se nikakor ne bova poljubljala na odru. (smeh)
