Pred devetimi leti je na slovensko glasbeno sceno stopila tržiška hiphop skupina T.M.S. Crew, katere zasedba se je skozi leta spreminjala, danes pa jo sestavlja šest glasbenih navdušencev, ki s skupnimi močmi ustvarjajo inovativen format glasbe. Na naša vprašanja je odgovarjal Luka Legleria, eden od ustanovnih članov.
Kdaj je padla odločitev o ustanovitvi skupine T.M.S. Crew? Zakaj ste se tako odločili?
Z Joštom (Joe-Joe) sva pred ustanovitvijo delovala kot MC-ja z umetniškim imenom The Masta Skillz. Na neki točki sva prišla do ideje, da bi zamenjala elektronske podlage za podlage, ki jih izvaja skupina v živo. Začela sva iskati glasbenike in kmalu zbrala ekipo, ki je v večini enaka še danes. Tako smo leta 2011 oblikovali novo zasedbo in si nadeli ime T.M.S. Crew.
Kakšna je bila prvotna vizija skupine in kako se je skozi leta spremenila?
Na začetku nismo imeli jasno zastavljenega koncepta, zato je bila osnovna vizija, da vsak od članov doda delček svojega izražanja k skupnemu ustvarjanju komadov. Nekakšen 'open source' model. Nismo se omejevali z zvrstmi glasbe in v tem duhu je tudi nastal prvi album KDO MIŽI, ki je pester kar se tiče tako besedil kot glasbil. To vizijo smo ohranili tudi pri novem albumu, ki bo zvenel malo drugače od prvega in ga bo mogoče slišati že kmalu.
Kaj pa zasedba, če se ne motim, ste nekoč imeli tudi dve članici?
Res je. V ekipi je vedno tudi delež ženske energije, ki doda piko na i. Na novem albumu je svoj pečat pustila Lana Petrovič, ki ima izjemen, malce džezovski vokal.
Decembra ste izdali novi singel Ker se cenim. Kakšnih tem ste se lotili tokrat?
Motiv za ta komad izhaja iz stanja družbe, ki je pod vplivom oglaševalcev, ki ustvarjajo veliko namišljenih potreb, izgubila je zdravo mero kritike do medijskih in oglaševalskih sporočil ter občutek za lastno presojo, kaj res potrebujemo in kaj naj bi nas osrečevalo.
Kakšno vlogo imajo družabna omrežja pri širjenju vaše glasbe?
Aktivni smo tako na Facebooku kot na Instagramu, ker je to danes definitivno najbolj razširjen kanal za komunikacijo. Super je, ker lahko vsak pride do želene ciljne publike na nevsiljiv in enostaven način. Pred družabnimi omrežji je bilo glasbenikom veliko težje predstaviti svoje delo javnosti. Zlasti če niso imeli svoje založbe, ki so v preteklosti opravljale to funkcijo. Danes to lahko narediš sam, založbe pa so prevzele druge naloge.
Kakšno je stanje na slovenski hiphoperski sceni? Ob poplavi ameriške komercialne glasbe slovenski ustvarjalci dobijo dovolj prostora?
V Sloveniji imamo kar nekaj dobrih glasbenikov, ki vzdržujejo raven hiphop scene. Kar pa se tiče koncertov, na žalost niso tako obiskani, z izjemo nekaj domačih izvajalcev, ki polnijo dvorane. Na splošno pa imajo slovenski ustvarjalci kar nekaj prostora na domačih koncertnih prizoriščih, pa čeprav so to vedno isti. (smeh) Enako velja tudi za določene komercialne radijske postaje, ki nimajo posluha za manj uveljavljene, a vseeno kakovostne slovenske ustvarjalce. K sreči pa so med bolj poslušanimi postajami tudi tiste, ki podpirajo slovensko glasbo, dajejo priložnost vsem in celo predvajajo izbrane glasbene dogodke.
Kakšna pa je kultura tovrstne glasbe med mladimi?
Ravno mladi so bolj odprti za različne zvrsti in se mi zdi, da iz njihovih vrst prihaja največ poslušalcev tovrstne glasbe. Na mladih svet stoji. (smeh)