Pred kratkim sta Nadiya Bichkova in Miha Vodičar v francoskem smučarskem središču Megève v Palači športa osvojila naziv evropskega prvaka v kombinaciji desetih plesov. Zaslužena zmaga jima je končno pripadala, glede na to, da jima je bila lani za las odvzeta. Naša plesalca pa priznavata, da je bilo to eno od najtežjih tekmovanj v njuni karieri.
Nadiya in Miha sta med 31 pari prepričljivo osvojila naslov evropskega prvaka - čeprav je bilo zelo stresno in, kot sta priznala, eno od najtežjih tekmovanj predvsem zaradi razmer. Tekmovanje je namreč potekalo v francoskem smučarskem središču Megève, ki je na 1113 m nadmorske višine. Časa za počitek pa ni bilo veliko, saj je plesalca že čakalo naslednje tekmovanje v okviru Ljubljana Open.
Story: Pred kratkim sta v Franciji osvojila naziv evropskega prvaka na enem od najtežjih tekmovanj v vajini karieri. Zakaj?
Po naslovu svetovnih prvakov v desetih plesih je to še edini naziv, ki nama ga ni uspelo usvojiti, hkrati pa sva na tekmovanje prišla v vlogi favoritov. Pritisk je bil zato velik že pred tekmovanjem. Poleg vsega smo tekmovalci lahko med posameznimi plesi spremljali ocene sodnikov, zaradi česar smo vsi čutili dodaten pritisk, sploh ker v prvih plesih nisva prejela ocen, ki sva jih pričakovala. Če dodamo še to, da smo plesali v dvorani, ki je namenjena zimskim športom, in je bil pod parketom led ter da je tekmovanje potekalo na visoki nadmorski višini, kar ni v navadi, lahko rečeva, da je bilo tekmovanje z vseh vidikov izjemno zahtevno.
Story: Kako je nadmorska višina vplivala na vaju in katere so bile vajine prednosti?
Plesalci načeloma nimamo višinskih priprav, pa tudi časa za prilagoditev zaradi velikega števila tekem je malo, in tako pridemo na prizorišča največ kakšen dan pred tekmo. Tako da smo se morali vsi nastopajoči hitro prilagoditi razmeram. Tekmovanje poteka ves dan, do poznih večernih ur, in ker gre za vzdržljivostni šport, moram priznati, da smo bili vsi finalisti, ki smo tekmovali od začetka do konca, izjemno utrujeni. Najine prednosti so bile predvsem to, da sva zaradi velike količine treningov in tekmovanj izjemno dobro telesno pripravljena, da drug drugega dobro poznava in se znava podpreti, če komu od naju za hip popusti koncentracija, in pa seveda najina plesna predstava, saj sva odlično stopnjevala formo.
Story: Lani sta le za las izgubila prvo mesto, ko sta vaju prehitela Jakk Vainomaa in Taina Savikurki. Kakšen je bil občutek letos, ko sta le stala na zmagovalnem odru?
Bila sva presrečna in predvsem ponosna. Izpolnila sva še enega od najvišjih ciljev, ki sva si jih zastavila, in to vsakemu športniku predstavlja izjemno zadoščenje. Sploh pa se nama je na koncu odvalil kamen od srca, saj je bila tekma neverjetno napeta.
Story: Kako dolgo sta se pripravljala na tekmovanje, koliko vaj potrebujeta in kako potekajo treningi?
Boljše vprašanje bi bilo, kako se nisva. (smeh) Ko tekmuješ na vrhunski ravni, je skoraj vsak trenutek dneva prilagojen tekmovanjem in plesnim ciljem. Še ko se odločiva za sprostitev, je to zato, da sva naslednji dan lahko bolj osredotočena na treninge. Trenirava vsak dan, plesna sezona je v nasprotju s sezonami veliko drugih športov tudi tekmovalno izjemno dolga, praktično se treningi in tekmovanja v visokem tempu izmenjujejo vse leto. Določen del sezone, ko je malo manj tekmovanj, je večji poudarek na fizični pripravi in morebitnih spremembah koreografije, sicer pa se vse leto pilijo podrobnosti.
Story: Imata sploh kaj prostega časa in kako ga izkoristita?
Prostega časa je malo, zato ga je treba dobro izkoristiti. Včasih nama veliko pomeni že to, da se lahko dobro naspiva, če pa je regeneracije dovolj, se lotiva stvari, ki niso povezane s plesom, da malce odklopiva možgane in zamenjava okolje. Ker veliko potujeva in trenirava, nama veliko pomeni, če lahko proste urice preživiva v družbi tistih, ki naju imajo radi - in midva njih.
Story: Kaj vaju po takšnem turnirju najbolj razveseli? Prihod domov, počitek ali novi izzivi?
Kljub utrujenosti je po takšnih tekmovanjih adrenalin na izjemno visokem nivoju pa tudi potegne te v vrtinec čustev, ki ga je težko nadzirati. Zato si ponavadi želiva najprej nekaj miru, da vse skupaj pregledava, urediva misli in postaviva načrte za naprej. Po kratkem počitku pa vsak takšen rezultat nosi dodatno motivacijo in seveda tudi odgovornost. Nihče od športnikov si ne želi, da bi ga označili za muho enodnevnico. Ponosna sva na to, da že nekaj let uspešno konkurirava svetovnemu vrhu, tako da vsi vedo, da je resno računati na naju!
Story: Kaj vaju čaka zdaj, kako bosta preživela prvomajske praznike?
Sezone še daleč ni konec, tako da se bodo treningi in tekmovanja nadaljevali. Bo pa precej lažje nadaljevati sezono zdaj, ko imava naslov v svojih rokah. Za praznike upam, da si bova lahko odtrgala kakšen dan ali dva oddiha, da se predvsem psihično pripraviva na zaključek že zdaj izjemno uspešne sezone.
Story: V Ljubljani bo potekalo tudi mednarodno plesno tekmovanje Ljubljana Open. Kako spremljata tekmovanja doma? Kako se ples razvija v naši deželici in kaj menita o konkurenci?
Zelo se veseliva, da bova prvič po osvojenem naslovu lahko nastopila prav na mednarodnem tekmovanju na domačih tleh. Tako v soboto in nedeljo v Ljubljani pričakujeva izjemno podporo s tribun. Vedno sva vesela, da lahko razveseliva domače gledalce in navijače, ki naju podpirajo vse leto, tudi takrat, ko nastopava v tujini. Komaj čakava to tekmovanje, saj se vsem obeta imenitna plesna predstava več kot 300 domačih in tujih parov. Doma nastopava predvsem na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih, ki jih organiziramo na naših tleh. Slovenski ples je pravi čudež tudi v svetovnem merilu, saj imamo veliko kakovostnih plesalcev in tudi pedagogov, ki so sposobni vzgojiti odlične plesalce. Tudi zaradi izjemne konkurence, ki vlada v Sloveniji, smo uspešni v tujini, saj imamo že doma prave primerjave z najboljšimi, in to je vsekakor izjemno pozitivno.
Napisala MIMA
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču