Nadvse simpatično družinico zlatega slovenskega košarkarja Žige Dimca in njegove soproge Adrijane je že na začetku meseca decembra objel praznični duh. Okrašena smrečica se je tako lesketala že prvo adventno nedeljo.
Pred meseci se je družinica povečala za novo članico, mali Maks je tako dobil sestrico Auroro, s katero bo letošnji božič še bolj čaroben. S svojim prazničnim navdušenjem je malček navdušil tudi starša, ki z zadovoljstvom opazujeta veselje in iskrice v sinovih očeh.
Letošnji božič bo za vas še nekoliko drugačen, aprila se vam je namreč pridružila ljubka Aurora. Vam je sicer že uspelo ujeti rutino po prihodu nove članice ali še vedno lovite ravnotežje?
Adrijana: Načeloma imamo v grobem vzpostavljeno neko rutino, ampak se nama zdi, da je pri dveh tako majhnih otročkih lovljenje ravnotežja kar vsakdanja stalnica, in bo verjetno še kar nekaj let tako, preden se bo situacija umirila.
Adrijana, spretno krmarite med izzivi materinstva in podjetništva. Kateri trenutki so vam sicer v največje zadovoljstvo?
Adrijana: Trudim se. Kolikor me to fizično izčrpa, mi tudi napolni dušo. Vseeno imam tako več elana, kot pa če bi bil moj vsak dan enak, rutina me utruja. Najbolj sem zadovoljna, ko uspešno izpeljem kak še posebej natrpan teden, potem pa končno pride na vrsto en dan, ko smo brez obveznosti. Takrat lahko upravičeno uživam v brezdelju zgolj tako, da skupaj pijemo kavo, jemo piškote, gledamo kako lepo risanko ali se igramo.
Kako vas je malčica spremenila?
Žiga: Postati smo morali še bolj organizirani in uigrani, mirnih trenutkov je občutno manj, ves čas je akcija na polno, sicer pa je v našo družino definitivno prinesla dodatno dozo ljubezni in ponosa, sploh ko opazujeva interakcije med njo in starejšim bratcem.
Kakšen bo božič z dvema nadobudnežema?
Adrijana: Čaroben! Tako majhne otroke je zelo enostavno navdušiti. Maks vsaj trikrat na dan navdušeno vzklikne 'vau', ko vidi prižganega jelenčka ali božično smrečico, in nekako si ne moreš pomagati, da takšnega veselja ne bi občutil skupaj s svojim otrokom.
Kaj pa vama sicer pomeni božič?
Adrijana: Izgovor, da nesramno kičasto okrasimo stanovanje in pripravljamo ekstra dobro hrano, najljubši del za Žigo in Maksa pa so definitivno božične risanke.
Kakšne spomine pa sami gojite na praznične dni in v kakšnem spominu bi želeli, da si jih zapolnita otroka?
Žiga: Čas, ko se vsa družina zbere, ko ne manjka dobre hrane in dobre volje, ko se skupaj spomnimo najlepših trenutkov preteklega leta in občutimo sladko pričakovanje pred odpiranjem daril. Želiva si, da bi praznike preživeli čimbolj v duhu družine in odnosov ter čim manj komercialno, ker se nama zdi, da je glede tega vse šlo že prek meja zdravega okusa. Maksa tako ne voziva na različne obiske dedka Mraza v nakupovalne centre itd., ker se nama zdi, da hitro postane preveč vsega in se izgubi tisti čar.
Kdo ima glavno besedo pri okraševanju smrečice?
Adrijana: Glavni koordinator božičnega okraševanja je Žiga, ampak na koncu vedno obvelja Adrijanina. (smeh)
V kakšne barve jo boste odeli letos?
Adrijana: Žiga je navijal za klasično rdečo, jaz pa sem želela biti moderna s kapučino odtenki, tako da sva se pogodila za kombinacijo obojega. Dejansko je videti super!
Koliko bunkic pa je doslej med živahno otroško igro končalo na tleh?
Žiga: Približno pet, pa verjetno še nismo zaključili. Sesalnik imamo nonstop pri roki. (smeh)
Kdo je glavni v kuhinji ob pripravi božične večerje? Kakšno vlogo pa imajo pri tem drugi člani?
Žiga: To v celoti prepustimo Adrijani, jaz pa medtem animiram otroka, da lahko ona v miru kuha. Adrijana obožuje kuhanje, sploh za posebne priložnosti, sam pa sem vesel vsakega razloga, da lahko na plan izpustim otroka v sebi, zato je to zmagovalna kombinacija!
Darilom posvetite veliko pozornosti ali je to le obstranska stran božičnega dne?
Adrijana: Vedno se držimo tega, da morajo biti darila osebna. Taka, s katerimi pokažeš, da osebo, kateri podarjaš, dejansko poznaš. Z vrednostjo darila se niti najmanj ne obremenjujeva.
Prazniki bodo minili tudi v znamenju košarke. Je kljub temu opaziti, da se življenjski ritem nekoliko umiri, ali tudi v tem času občutite naglico?
Žiga: Žal v športu ni ne vikendov ne praznikov, zato bodo treningi in tekme potekali nemoteno, upamo vsaj na prost božični večer. Se pa zato trudimo izkoristiti prav vsak dan v decembru.
Že veste, kje boste preživeli najdaljšo noč v letu?
Žiga: Definitivno doma, kot lani, ker s tako malima otrokoma nima smisla kam hoditi. Doma se imamo prav fino. Adrijana bo naredila nekaj ekstra dobrega za jest, v svojo družbo pa bomo povabili tudi nekaj najbližjih prijateljev.
Dojemanje silvestrovanja se z otroki zagotovo nekoliko spremeni. Kako se je pri vas?
Adrijana: Od prvega leta dalje za silvestrovo ne hodimo več nikamor, ampak ga praznujemo doma, nam pa tako čisto paše, ker si noben od naju ne želi neke nore žurke. Pomembni sta nama dobra hrana in kakovostna družba.
Imate za 2020 kakšne posebne želje?
Adrijana: Samo to, da ostanemo zdravi in da smo skupaj. To je vse, kar šteje.
